Jedro

V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 20.11.2008 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek: "1. Ugotovi se, da je tožena stranka I. d.o.o. s tem, ko je dne 24.6.2008 podrla betonsko ograjo ob južni meji zemljišča s parcelo št. 22/32 k.o. ..... in na tem zemljišču pričela izvajati gradbena dela, tožečo I. J. d.o.o., motila v posesti zemljišča s parcelno št. 22/32 k.o. ....., ki se nahaja znotraj tovarniškega kompleksa I. 2. Tožena stranka I. d.o.o. je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da preneha z izvajanjem gradbenih del na parceli št. 22/32 k.o. ....., z nje odstrani svoje stvari in osebe in na južno mejo navedene parcele ponovno postavi betonsko ograjo višine 2,5 m iz betonskih stebrov in prečnih betonskih lamel dolžine 3 m tako, da bo tovarniški kompleks I. ponovno ograjen ter s tem tožeči stranki I. J. d.o.o. omogočena nemotena uporaba zemljišča s parcelno št. 22/32 k.o. ......

3. Tožena stranka I. d.o.o. se je v bodoče dolžna vzdržati takih in podobnih motilnih dejanj, kot so ugotovljena v 1. odstavku tega sklepa o motenju posesti."

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19.2.2009 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugovoru zoper začasno odredbo ugodi, sklep o izdaji začasne odredbe pa spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15. dni povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 951,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.11.2008 ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti zemljišča s parc. št. 22/32 k.o. ......, ki se nahaja znotraj tovarniškega kompleksa I., s tem, da je podrla betonsko ograjo ob južni meji navedene parcele. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da preneha z izvajanjem gradbenih del na parceli 22/32 k.o. ......., z nje odstrani svoje stvari in osebe, nato pa nazaj postavi betonsko ograjo višine 2,5 m iz betonskih stebrov in prečnih betonskih lamel dolžine 3 m tako, da bo tovarniški kompleks I. ponovno ograjen. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna v bodoče se vzdržati takih in podobnih motilnih dejanj ter odločilo o stroških pravdnega postopka. S sklepom z dne 19.2.2009 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo, s katero je sodišče le-tej naložilo takojšnje prenehanje gradbenih del in postavitev varnostne kovinske gradbiščne ograje na južno mejo parcele 22/32 k.o. .......

Zoper oba sklepa se pritožuje tožena stranka. V pritožbi zoper sklep o motenju posesti izpostavlja, da je bila z odločbo državnega organa in sicer pravnomočnim gradbenim dovoljenjem pooblaščena za izvedbo del za gradnjo komunalne opreme Z. J. sever, med drugim tudi na vzhodnem delu parcele 22/32 k.o. ..... Izvedena dela nesporno predstavljajo dela v okviru izdanega gradbenega dovoljenja, s tem pa je samovolja oziroma protipravnost pritožnika izključena. Dokončnega gradbenega dovoljenja namreč ni mogoče izpodbiti v pravdnem postopku, še posebej ne v sporu o motenju posesti. Zato je nerelevantno ugotavljanje sodišča, da tožeča stranka ni sodelovala v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma ji le-to ni bilo vročeno. Ne drži pa tudi ugotovitev, da z njim ni bila seznanjena, saj je priča Š. B. pojasnila, da je bila tožena stranka seznanjena z gradbenim dovoljenjem preko predsednice nadzornega sveta tožeče stranke. Kljub temu tožeča stranka dovoljenja ni izpodbijala. Tožeča stranka je sodelovala pri sprejemanju prostorskih aktov zazidalnega načrta Z. J. sever, saj se je urejalo tudi njeno zemljišče in je bila seznanjena o natančni lokaciji sedaj grajene ceste. Naslovno sodišče se do tega ni opredelilo, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Ravnanje tožeče stranke tožena razume kot namerno nagajanje in pridobivanje boljših pogajalskih pozicij v sporu, ki se nanaša na parcelo 5424/1 k.o. ........ Nepomembno je, ali je pritožnik dosegel dogovor s tožečo stranko glede rušenja ograje. Samovoljo namreč izključuje gradbeno dovoljenje in ne dogovor. Tožeča stranka se je sicer sklicevala na menjalno pogodbo, ki pa jo v spis ni predložila. Sodišče pa je tudi ravnalo v nasprotju z dosedanjo in ustaljeno sodno prakso, s čimer je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, saj sodišče ni obrazložilo odstopa od sodne prakse. Na ta odstop je tožena stranka opozorila že tekom postopka. Da bi imetnik imel posestno varstvo, bi moral dokazati tudi, da je v takšnem ekonomskem razmerju do stvari, ki se na zunaj manifestira kot dejanskost ene od oblik uporabe. Neutemeljena je navedba sodišča, da ima tožeča stranka ekonomski interes v tem, da ščiti kompleks I. pred posegi, tako kot ga je ščitila prej, ko ograja še ni bila podrta. Takšna navedba sodišča je v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu. Sodišče bi moralo pri odmeri oziroma povračilu pravdnih stroškov upoštevati tudi, da tožeča stranka ni uspela s celotnim tožbenim zahtevkom.

V pritožbi zoper sklep z dne 19.2.2009 pa tožena stranka navaja, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Sodišče je pri odločanju o utemeljenosti tega predloga vezano na trditveno podlago predloga za izdajo začasne odredbe in eventualnega odgovora nanj in mora odločiti v mejah postavljenih zahtevkov in zatrjevane trditvene podlage ter upoštevati samo dejstva, ki jih stranke zatrjujejo. Predlog za izdajo začasne odredbe ni vseboval trditev, ki bi utemeljevale pravno posledico, ki jo zahteva tožeča stranka. Kot takšen je bil nesklepčen. Poleg tega pa tudi niso podani pogoji za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožnik je v ugovoru zoper začasno odredbo opozoril, da tožeča stranka v predlogu ne zatrjuje neugodnih posledic, kaj šele da bi le-te dokazala. Tatvine so namreč nastale že pred obravnavanim motenjem. Sodišče se tudi ni opredelilo do ugovornih navedb pritožnika. Res je tožena stranka po izdaji začasne odredbe postavila varnostno kovinsko gradbiščno ograjo, saj bi jo v nasprotnem primeru prizadele posledice začasne odredbe, vendar pa tega sodišče ne bi smelo upoštevati pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Poleg tega premoženjska škoda, katero tožeča stranka smiselno zatrjuje, ni težko nadomestljiva škoda. Vsebina sklepa o začasni odredbi je protispisna oziroma v nasprotju s tem, kar se je z dokaznim postopkom ugotovilo. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je pritožnik v času izdaje začasne odredbe že prenehal z gradbenimi deli na sporni parceli, zato je začasna odredba v tej smeri nepotrebna. Sodišče se do navedb v ugovoru o protispisnosti sklepa o izdani začasni odredbi ni opredelilo, kot se tudi ni opredelilo do navedb o nesorazmerno kratkem roku, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da preneha z gradbenimi deli niti v zvezi z nesorazmerno visoko kaznijo, ki je bila naložena v primeru neizpolnitve izdane začasne odredbe. Pri nedenarnih terjatvah je način izvršbe že določen in v primeru nadomestnih dejanj dolžniku ni mogoče izreči sodnih penalov oziroma denarne kazni. Denarna kazen je previsoka, poleg tega pa je pritožnik obveznost že izpolnil. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke zoper izdani sklep o motenju posesti in prerekala podane pritožbene navedbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti (33. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ), ker tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala. Takšno stališče je tudi v nasprotju z večinsko sodno prakso (primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani: I Cp 2046/2005, I Cp 1559/2000, I Cp 1426/93, II Cp 1870/93, I Cp 1113/2002, I Cp 2158/2007). Ravnanje tožene stranke je temeljilo na odloku o zazidalnem načrtu za območje Z. J. sever, izdanem na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84 z dopolnitvami) ter je bilo storjeno v skladu z gradbenim dovoljenjem z dne 5.3.2008, ki se nanaša tudi na gradnjo prometne infrastrukture na delu parcele 22/32 k.o. ........ Tožeča stranka ni izrecno zatrjevala, da bi bilo ravnanje tožene stranke storjeno v nasprotju s citiranim odlokom ali gradbenim dovoljenjem oziroma da sta omenjena akta nezakonita, zato je po oceni pritožbenega sodišča protipravnost tožene stranke v danem primeru izključena. Glede na navedeno pa tudi niso podani vsi pogoji za posestno varstvo in je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče, ne da bi posebej odgovarjalo tudi na preostale pritožbene navedbe tožene stranke zoper sklep z dne 20.11.2008, pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Posledično je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi zoper sklep z dne 19.2.2009, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo in le-to ohranilo v veljavi. Ker verjetnost terjatve tožene stranke glede na zgoraj navedeno ne obstoji, tudi niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve iz 1. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke zoper izdano začasno odredbo ugodilo, sklep o izdaji začasne odredbe pa spremenilo in predlog zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

Sprememba izpodbijanega sklepa ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (1. odstavek 154. v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Tožeča stranka z zahtevkom ni uspela in mora zato povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. Te je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah ter predstavljajo stroške odgovora na tožbo, pristopa na narok, urnine, sestave dveh pritožb, ugovora in poročila stranki v skupni vrednosti 1445 odvetniških točk, povečanih za materialne stroške in davek na dodano vrednost. Skupaj odmerjeni stroški za odvetniško zastopanje znašajo 811,82 EUR, sodišče pa je toženi stranki priznalo tudi stroške sodnih taks. Celotni odmerjeni stroški tožene stranke znašajo 951,39 EUR, tožeča stranka pa jih je dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od prejema te odločbe dalje.