Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe z dne 9.5.2005. Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi (smiselno spremeni) tako, da se s postopkom nadaljuje, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je vložil hipotekarno tožbo, ker ni bil poplačan glede terjatev, za katere je toženčev pravni prednik zastavil delež na sporni nepremičnini. Od vložitve tožbe zahteva isto - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - zato ne gre za spremembo tožbe. Če bi tožnik zahteval več kot je bilo zastavljeno, je stvar sodišča, da na predlog druge stranke zahtevek v presežnem delu zavrne. Iz zemljiške knjige je razvidno, na kaj bi se lahko terjatev tožnika nanašala, tožnik je zgolj preciziral tožbeni zahtevek v skladu s podatki zemljiške knjige in ni spremenil trditvene oz. dokazne podlage. Zato bi sodišče moralo nadaljevati s postopkom, šlo je le za dopolnitev navedb, dokazi so bili že predlagani - zemljiškoknjižni izpisek. Sicer pa glede na trajanje postopkov, ima sodišče možnost, da odloči, če je potrebno dokončno urediti razmerje med strankama.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik je v obravnavani zadevi prvotno vtoževal poplačilo terjatve iz naslova posojilne pogodbe z dne 18.3.1991 v višini 1.026.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v tožbenem zahtevku posamično navedenih zneskov od zapadlosti do plačila, zavarovane s hipoteko na nepremičnini, vpisani v vl. št. 1078 k.o. Š.. Tožbeni zahtevek (po hipotekarni tožbi) je oblikoval tako, da je (tožnik) upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in mu mora toženec dopustiti poplačilo z izvršbo na njemu lastno 1/2 nepremičnine, vpisane v vl. št. 1078 k.o. Š.. Na naroku dne 9.5.2005 pa je poleg navedene terjatve tožnik uveljavljal še poplačilo terjatve v višini 466.200,00 SIT s pp iz naslova (druge) posojilne pogodbe z dne 21.2.1990 in terjatve v višini 477.900,00 SIT s pp iz naslova (tretje) posojilne pogodbe z dne 21.12.1990, (tudi) zavarovanih s hipoteko na isti nepremičnini in postavil zahtevek v višini 1.041.890,00 SIT z obrestmi od posamično navedenih zneskov (list. št. 98 spisa) od zapadlosti do plačila ter vztrajal tudi pri vtoževani terjatvi na podlagi posojilne pogodbe z dne 18.3.1991 (list. št. 99 spisa). Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, torej za spremembo tožbe v smislu 2. odst. 184. člena ZPP, in ni mogoče pritrditi nasprotnemu pritožbenemu razlogovanju, češ da gre le za dopolnitev dejanskih navedb oz. uskladitev zahtevka s podatki zemljiške knjige. Spremenjena tožba ni več istovetna s prvotno tožbo in spremembi je toženec nasprotoval, kar mu omogoča 1. odst. 185. člena ZPP. Pritožba smiselno opozarja na 1. odst. cit. 185. člena ZPP, po katerem lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka (11. člen ZPP). Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upoštevajoč to načelo prvostopenjska odločitev, ko spremembo tožbe ni dovolilo, ob ugotovitvi, da lahko o prvotno postavljenem zahtevku glede na trditveno in dokazno podlago odloči, pravilna. V kolikor je tožnik po več letih po vloženi tožbi ugotovil, kot je razumeti pritožbene navedbe, da sta v zemljiški knjigi vknjiženi zastavni pravici za terjatvi po drugih posojilnih pogodbah, to ne opravičuje spremembe tožbe v smislu 1. odst. 185. člena ZPP, saj bi bila prav taka sprememba v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. V takem primeru sprememba tožbe proti volji toženca ni dopustna. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče prve stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Ker tožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).