Jedro

Zapadlost terjatve pomeni upravičenje terjati izpolnitev obveznosti. Pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 36.851,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in z datumi zapadlosti kot to natančneje izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in se z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožene stranke. V primeru, da sodišče druge stopnje ne bi ugodilo nobenemu izmed pritožbenih predlogov, tožena stranka predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni na način, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti zavrne oziroma spremeni na način, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati zakonske zamudne obresti od dne 30. 5. 2019 do plačila. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi zadostilo standardu obrazloženosti sodne odločbe, natančno in dosledno obrazložiti, zakaj je pritrdilo trditvam tožeče stranke ne pa tudi ugovornim navedbam tožene stranke. Za zapadlost terjatev tožeče stranke do tožene stranke niso bistveni računi oziroma prejem le-teh, temveč je na podlagi medsebojne Najemne pogodbe in k njej pripadajočega Dodatka IV bistven opomin. Kot je tožena stranka izpostavila že tekom postopka na prvi stopnji, iz 6. člena Dodatka IV k Najemni pogodbi izhaja, da mora v primeru neplačila treh zaporednih mesečnih najemnin najemodajalec, torej tožeča stranka, najemnika, torej toženo stranko, o tem pisno obvestiti in mu podati naknadni rok za plačilo zapadlih najemnin, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Iz zadevnega določila najemne pogodbe tako izhaja, da terjatve iz naslova neplačanih najemnin zapadejo šele po poteku dodatnega roka za plačilo zapadlih najemnin, ki bi ga morala tožeča stranka dodeliti toženi stranki in ki ne bi smel biti krajši od 30 dni. Ob odsotnosti prejema dodatnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti terjatev tožeče stranke do tožene stranke ni mogla zapasti niti na dan zaključka glavne obravnave, zaradi česar je obrazložitev sodišča prve stopnje zmotna. Podredno tožena stranka izpostavlja, da četudi sodišče njenemu stališču ne bi pritrdilo, nikakor ne more vzdržati, da je bila tožena stranka v zamudi že dne 30. 4. 2019, zaradi česar je izrek sodišča napačen in odločitev neutemeljena.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje pravilna, vendar iz drugačnih materialno pravnih razlogov, kot jih navedlo sodišče prve stopnje in tudi ni obremenjena s postopkovnimi kršitvami absolutne narave.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo terjatve iz naslova neplačanih zapadlih najemnin na podlagi sklenjene Najemne pogodbe št. ****/00-PT z dne 1. 7. 2003 (v nadaljevanju Najemna pogodba) ter Dodatkov IV in V k Najemni pogodbi. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku upirala z obrazložitvijo, da s strani tožeče stranke ni prejela nobenega pisnega obvestila, niti ji ni bil s strani tožeče stranke dodeljen naknadni rok za plačilo zapadlih najemnin, kar bi tožeča stranka na podlagi Dodatka IV k Najemni pogodbi bila dolžna storiti in zaradi česar je tožbeni zahtevek preuranjen.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je tožena stranka na podlagi Najemne pogodbe in Dodatkov k tej pogodbi v času trajanja najema dolžna plačati mesečno najemnino. Pritrdilo je tožeči stranki, da je toženi stranki izstavila in poslala sporne račune in opomin, ter da jih je slednja tudi prejela. Na podlagi pregleda odprtih postavk na dan 21. 8. 2019 je ugotovilo, da tožena stranka dolguje tožeči stranki znesek 37.595,43 EUR, zaradi zamude z izpolnitvijo obveznosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da izpodbijane sodbe ni mogoče objektivno preizkusiti, kakor tudi, da je izrek sodbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo. Sodba sodišča prve stopnje vsebuje vse razloge, odločilne za sprejeto odločitev, ki omogočajo preizkus njene pravilnosti, v sodbi pa tudi ni takšnih nasprotij, ki bi imeli odločilen vpliv na njeno pravilnost. 9. Med strankama sklenjena Najemna pogodba in Dodatki k tej poleg določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) predstavljajo relevantno materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti za presojo vtoževanega zahtevka. Ustrezno vsebini, ki izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje in stališče tožene stranke, da terjatev, ki jo zoper njo uveljavlja tožeča stranka, še ni zapadla in zaradi česar naj bi bila tožba preuranjena.

10. Zapadlost terjatve pomeni upravičenje terjati izpolnitev obveznosti. Pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.

11. Obveznost plačila najemnine sta pravdni stranki opredelili v točki 6 Najemne pogodbe in Dodatkov IV in V k tej pogodbi. Po navedenem pogodbenem določilu se je tožena stranka zavezala za najem zemljišč iz Dodatkov IV in V plačati najemnino v zneskih, določenih v teh dodatkih, in sicer do 10. v mesecu za tekoči mesec. S takšnim zapisom pogodbenega določila sta pogodbeni (pravdni) stranki nedvomno določili rok za izpolnitev obveznosti plačila najemnine, torej rok, ko obveznost najemnika plačati najemnino, ki se plačuje mesečno, zapade v plačilo. S potekom roka, določenega za plačilo najemnine, pridobi najemodajalec pravico terjati izpolnitev pogodbene obveznosti.

12. V točki 6 Dodatkov IV in V k Najemni pogodbi sta pravdni stranki zapisali tudi pogodbeno določilo, na katerega tožena stranka opira svoje nasprotovanje vtoževani terjatvi in ki glasi: „Nadalje se pogodbeni stranki dogovorita, da v kolikor najemnik ne plača treh zaporednih mesečnih najemnin, ga je najemodajalec dolžan o tem pisno obvestiti in mu podati naknadni rok za plačilo zapadlih najemnin, ki ne sme biti krajši od 30 dni. V kolikor tudi v podanem naknadnem roku najemnik ne plača vseh zapadlih najemnin, z dnem podanega naknadnega roka za plačilo preneha veljati ta dodatek k najemni pogodbi. Najemnik mora v tem primeru v roku iz prvega odstavka 4. točke Dodatka odstraniti vse objekte in naprave, ki so na območju, določenem v 1. točki tega Dodatka.“

13. Navedeno pogodbeno določilo ne posega v rok, določen za plačilo najemnine v prvem odstavku 6. člena Dodatkov IV in V, pač pa se navedeno pogodbeno določilo nanaša na obveznost najemodajalca, ki mora biti izpolnjena, da lahko zaradi neplačevanja najemnine pride do prenehanja pogodbe.

14. Pogodbeno določilo iz prvega odstavka 6. člena Dodatka IV in V k Najemni pogodbi je, kar zadeva rok za izpolnitev obveznosti plačila najemnine, jasno in ga je treba razlagati tako, kot glasi. Najemnik je dolžan plačati mesečno najemnino na podlagi izstavljenih računov s strani najemodajalca, in sicer do 10. v mesecu za tekoči mesec. Razlaga tožene stranke z zavzemanjem stališča, da vtoževana terjatev še ni zapadla, je tako v nasprotju z jasnim pogodbenim določilom o izpolnitvenem roku plačila najemnine in potek katerega tožečo stranko kot najemodajalca upravičuje terjati izpolnitev obveznosti. Pogodbena določila Najemne pogodbe in njenih Dodatkov IV in V ne dajejo opore za stališče, da predstavlja opomin na plačilo zapadlih najemnin in dodatni rok za izpolnitev obveznosti predpostavko za zapadlost terjatve in njihovo sodno uveljavitev.

15. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, določenem za izpolnitev. Ker je, kot obrazloženo, rok za izpolnitev obveznosti plačila najemnine bil določen, tožena stranka pa dolgovanih obveznosti ni plačala, je z izpolnitvijo obveznosti v zamudi. Temu ustrezno je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo tudi v obrestnem delu in so nasprotna pritožbena prizadevanja neutemeljena.

16. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

17. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).