Jedro

Sodna praksa možnosti izdaje začasnih odredb v nepravdnih postopkih po določbah ZIZ načeloma res ne izključuje, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je začasna ureditev pravnega razmerja, ki jo želi doseči predlagatelj s svojim predlogom, urejena z materialnopravnimi (265. člen DZ) in procesnimi (59. člena ZNP-1) določbami o začasnem skrbniku. Omenjene določbe kot specialne določbe zato izključujejo uporabo določb ZIZ o začasnih odredbah pri presoji, ali je treba v tem postopku nasprotnemu udeležencu zaradi začasne ureditve pravnega razmerja, ki je predmet predloga, postaviti začasnega skrbnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Predlagatelj, ki je brat nasprotnega udeleženca, je skupaj s predlogom, naj se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo, vložil še predlog za izdajo začasne odredbe. V njem je predlagal, naj se nasprotnemu udeležencu za potrebe podaljšanja veljavnosti njegove osebne izkaznice postavi skrbnica A. A. Predlog za izdajo izdajo začasne odredbe je utemeljeval s sklicevanjem na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjeval je, da bo nedenarna terjatev nedvomno izkazana 13. 10. 2024, ko bo prenehala veljavnost osebne izkaznice nasprotnega udeleženca. Pojasnil je, da je nasprotni udeleženec nastanjen v "Rezidenciji Štrok" v Republiki Hrvaški. Po predlagateljevih trditvah je na veljavnost osebne izkaznice vezana bančna kartica nasprotnega udeleženca in možnost plačila storitev iz njegovega premoženja. Če bo skrbništvo prevzel zakoniti udeleženec, bo nasprotni udeleženec premeščen v "domsko oskrbo" v Sloveniji, kjer pa so stroški bivanja bistveno dražji in jih s premoženjem nasprotnega udeleženca ne bo mogoče kriti, zato bo moral razliko v stroških kriti predlagatelj z družino, zaradi česar se bodo bistveno poslabšale njegove finančne razmere. Zaključil je, da so podani vsi nadaljnji pogoji za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Uveljavitev nedenarne terjatve brez izdaje začasne odredbe bo onemogočena ali vsaj otežena, saj predlagatelj in njegova družina ne bodo mogli pravočasno podaljšati veljavnosti osebne izkaznice. Izdaja začasne odredbe je nujna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, ki bi prizadela nasprotnega udeleženca in predlagatelja ter njegovo družino zaradi finančnih posledice višje oskrbnine. Poleg tega z izdajo začasne odredbe nikomur ne morejo nastati neugodne posledice.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zaključilo je, da je predlagatelj sicer izkazal verjetnost nedenarne terjatve, ne pa tudi pogojev iz prvih dveh alinej drugega odstavka 272. člena ZIZ. Po razlogovanju sodišča prve stopnje predlagatelj ni pojasnil, "kakšna nevarnost naj bi predlagatelju nastala" (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Dodalo je, da morebitno plačevanje višje oskrbnine s strani predlagatelja in njegove družine ne predstavlja težko nadomestljive škode (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Postavilo se je na stališče, da izdaja ureditve (regulacijske) začasne odredbe ni mogoča ob pogoju iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ali ob pogoju iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.

3.Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je povsem jasno, da mora imeti vsak državljan veljavno osebno izkaznico. Ker bo njena veljavnost potekla, nanjo pa je vezana bančna kartica, bo obveznost plačevanja oskrbe v domu padla na predlagatelja in njegovo družino. Sodišče je spregledalo trditve, da je nasprotni udeleženec nastanjen na Hrvaškem in da redno prihaja domov, za kar pa zaradi prehajanja državne meje potrebuje osebno izkaznico. Navaja, da s predlogom za izdajo začasne odredbe želi doseči zgolj nadaljavanje dosedanjega stanja in ničesar drugega, zato nikomur ne morejo nastati neugodne posledice. Poleg tega predlagatelj po prenehanju veljavnosti osebne izkaznice ne bo mogel urediti njenega podaljšanja, s čimer bo uveljavitev nedenarne terjatve onemogočena oziroma precej otežena. Predlagatelju bo zaradi plačevanja oskrbnine nastala težko nadomestljiva škoda. Izpodbijana odločba ima pomanjkljivosti, zaradi katere se ne da preizkusiti in nasprotuje sama sebi. Sodišče namreč istočasno ugotavlja, da mora imeti vsaj državljan veljavno osebno izkaznico, po drugi strani pa zanemari pogosto prehajanje meje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da glede na predlagateljeve trditve nasprotni udeleženec biva na Hrvaškem in da ga predlagatelj pogosto pripelje v Slovenijo zaradi druženja in izletov. Ob takšnih trditvah (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) gre torej za nepravdni postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo z mednarodnim elementom. To sodišču nalaga presojo, ali je pristojno slovensko sodišče in katero pravo je treba uporabiti, s čimer se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo.

6.Ker navedene zadeve niso predmet urejanja evropskega mednarodnega zasebnega prava iz številnih Uredb EU, ki bi jih moralo sodišče prve stopnje uporabiti neposredno, je treba uporabiti določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Del sodne prakse zastopa stališče, da pojma stalno prebivališče iz ZMZPP (npr. iz tretjega odstavka 48. člena ZMZPP) ni mogoče enačiti s pojmom prijavljenega stalnega bivališča v upravnopravnem smislu, pač pa ga je treba razumeti kot kraj običajnega bivališča. Predlagateljeve navedbe bi lahko nakazovale, da je kraj običajnega bivališča nasprotnega udeleženca v Republiki Hrvaški. Ne glede na to pa je slovensko sodišče pristojno na podlagi določbe 84. člena ZMZPP. Ker ima nasprotni udeleženec slovensko državljanstvo, je treba na podlagi prvega odstavka 15. člena ZMZPP uporabiti slovensko pravo.

7.Pritožbeno sodišča ugotavlja, da sta tako predlagatelj kot sodišče prve stopnje predlog za začasno ureditev konkretnega pravnega razmerja materialnopravno napačno oprla na določbe ZIZ o izdaji začasnih odredb.

8.Sodna praksa možnosti izdaje začasnih odredb v nepravdnih postopkih po določbah ZIZ načeloma res ne izključuje, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je začasna ureditev pravnega razmerja, ki jo želi doseči predlagatelj s svojim predlogom, urejena z materialnopravnimi (265. člen Družinskega zakonika - DZ) in procesnimi (59. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) določbami o začasnem skrbniku. Omenjene določbe kot specialne določbe zato izključujejo uporabo določb ZIZ o začasnih odredbah pri presoji, ali je treba v tem postopku nasprotnemu udeležencu zaradi začasne ureditve pravnega razmerja, ki je predmet predloga, postaviti začasnega skrbnika. Po stališču pravne teorije je treba odrasli osebi, glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, postaviti začasnega skrbnika, če ji sicer grozi škoda, ter v odločbi o postavitvi začasnega skrbnika določiti obseg njegovih obveznosti in pravic. Gre za posebno obliko skrbnika za posebni primer.

9.8. Sodišče mora (na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti) osebi postaviti začasnega skrbnika, če ga potrebuje. Pritožba utemeljeno opozarja, da mora imeti nasprotni udeleženec glede na določbo drugega odstavka 2. člena Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk-1) veljavno osebno izkaznico, kadar nima drugega veljavnega uradnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, ki ga je izdal državni organ, razen v primeru, če stalno prebiva v tujini. Če nasprotni udeleženec nima veljavnega osebnega dokumenta, s katerim bi lahko dokazal svojo istovetnost ali prehajal državno mejo, gre po presoji pritožbenega sodišča za okoliščino, ki terja postavitev začasnega skrbnika.

10.9. Ker se je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno oprlo na določbe ZIZ, je zmotno ugotavljalo dejstva, kakšna škoda oziroma nevarnost bi nastala predlagatelju in ne s tem, kakšna škoda grozi (ali že nastaja) nasprotnemu udeležencu, če nima veljavnega osebnega dokumenta.

11.Zaradi takšne zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotavljalo, ali ima nasprotni udeleženec veljaven osebni dokument, ki mu poleg dokazovanja istovetnosti omogoča prehajanje državne meje (npr. veljavni potni list). Nadalje bi moralo ne glede na vsebino predloga predlagatelja (drugi odstavek 6. člena ZNP-1) ugotoviti, ali nasprotni udeleženec potrebuje začasnega skrbnika tudi zaradi drugih razlogov. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlog za postavitev začasnega skrbnika utemeljen, bo moralo nato pridobiti še mnenje CSD glede primernosti predlaganega začasnega skrbnika (analogna uporaba tretjega odstavka 64. člena ZNP-1), nadalje pa s predlogom seznaniti potencialnega začasnega skrbnika in pridobiti njegovo soglasje. Pri imenovanju začasnega skrbnika mora smiselno upoštevati zahteve iz 241. člena DZ in 242. člena DZ.

12.10. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejstev v zgoraj nakazani smeri ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je moralo pritožbeno sodišče že iz tega razloga izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču zato ni bilo treba izrekati.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

(1) Odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1504/2022.

(2) Kadar se o pravnem razmerju odloča v nepravdnem postopku, je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima oseba, zoper katero je vložen zahtevek, stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji; kadar pa v postopku sodeluje ena sama oseba - je pristojno, če ima ta stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, razen če s tem zakonom ni določeno drugače (tretji odstavek 48. člena ZMZPP).

(3) Organ Republike Slovenije je izključno pristojen v skrbniških zadevah slovenskih državljanov ne glede na to, kje imajo ti stalno prebivališče, če s tem zakonom ni določeno drugače (84. člen ZMZPP).

(4) Za postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva ter za razmerja med skrbnikom in osebo pod skrbništvom (varovancem) se uporablja pravo države, katere državljan je varovanec (15. člen ZMZPP).

(5) Prim. odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 123/2019.

(6) Barbara Novak v: Komentar Družinskega zakonika (ur. Barbara Novak), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, stran 835 in 836.

(7) V pomenu navedenega zakona gre za stalno prebivanje v upravnopravnem smislu.

(8) Katja Mramor, mag. Vesna Ravnik Koprivec: Shema postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, Pravosodni bilten št. 3/2021Metoda Orehar Ivanc: Procesni položaj osebe, o kateri se vodi postopek, in vloga začasnega skrbnika, Pravosodni bilten št. 1/2021.