Jedro

Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila ZNP. Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.

Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije.

Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo. Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.

Izrek

I. Pritožba udeleženca M. M. se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (zadnji odstavek V. točke izreka) sklep potrdi.

II. Pritožbam šeste, sedmega in osme nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep, razen v zavrnilnem delu V. točke izreka glede prenosa lastninske pravice pri posameznem delu stavbe z ID znakom 0000 - 62 - 6 v korist M. M., razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z ID znakom 0000 - 62, ki je povezana z zemljiško parcelo št. 1, k. o. X, na naslovu v Ljubljani. Ugotovilo je, da je v času izdaje sklepa v zemljiški knjigi že vpisana začasna etažna lastnina (II. točka izreka) in odločilo, da se z vzpostavitvijo etažne lastnine navedeni vpis v zemljiški knjigi, razen glede zemljiške parcele, ki se ohrani kot splošni skupni del, izbriše (III. točka izreka), določilo je posamezne samostojne dele (IV. točka izreka), na njih ugotovilo obstoj lastninske pravice (V. točka izreka), določilo je splošni skupni del, in sicer zemljiško parcelo št. 1 k. o. X (VI. točka izreka), posebni skupni del (VII. točka izreka), ohranilo je izvedene pravice in zaznambe, ki so bile ustanovljene pri že vpisanih posameznih delih stavb (VIII. točka izreka) in odločilo o izvedbi sklepa v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (IX. točka izreka).

2. Zoper sklep vlagajo pritožbe šesta, sedmi in osma nasprotna udeleženka ter udeleženec M. M. 3. Šesta nasprotna udeleženka M. J. in sedmi nasprotni udeleženec D. J. v skupni pritožbi izpostavljata, da sklep ne upošteva volje etažnih lastnikov, ki je bila sprejeta po začetku postopka vzpostavitve etažne lastnine 5. 3. 2018. Etažni lastniki so se soglasno dogovorili, da je pritlični prostor levo od vhoda od družbe V., d.o.o., ta pa se odpove vsem skupnim prostorom v stavbi, pri čemer dobi prehod iz lokala do svojega skladišča, elektro omarice v pritličju in do vodovoda v kleti. V primeru neizvedljivosti tega dogovora so se lastniki dogovorili o postavitvi pregrade v veži. Dogovorili so se tudi, da k stanovanju J. ni določene kleti, dodeli pa se jim prostor v sušilnici in da se na stavbi namesti obeležje, da je v njej živela I. K. Skupni prostor št. 10 je nepravilno opredeljen tako po lastništvu, uporabi, kot tudi po izmerah. Sodišče bi moralo opraviti narok, kjer bi dobilo vsa ustrezna pojasnila in določilo izvedenca geodetske stroke. Ta bi hkrati odpravil še druge pomanjkljivosti pri izmerah, tudi pri izmerah stanovanj, saj je pri posameznih delih 7 in 8 prišlo do očitne neskladnosti, ki se odraža tudi v razlikah površin po sklepu GURS s 13. 5. 2014 v primerjavi z elaboratom za vpis stavbe. V posebnem delu št. 10 je zajeto skladišče, last V. d.o.o., površine 11 m², in del sušilnice, ki sodi k stanovanju M. J. Treba bi bilo urediti tudi dostop družbe V., d.o.o., do prezračevalnika in potrebno služnost za morebitno obnovo in čiščenje ter urejanje tega sistema. Pomanjkljivosti so tako hude, da stavba ne more normalno funkcionirati, če to ne bo urejeno. V sklepu tudi ni zapisano, da k stavbi spada še manjša parcela št. 16, ki je dvorišče in je bila vedno last hiše. Pred prenovo, ki jo je izvajalo Gostinsko podjetje leta 1980, je bila tam drvarnica. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno obravnavo.

4. Osma nasprotna udeleženka družba V., d.o.o., v pritožbi navaja, da je sodišče obvestila o napačnem stanju podatkov v katastru. Poziva sodišča s 3. 4. 2018 ni prejela in je bila vročitev očitno napačna. V zvezi s tem predlaga zaslišanje vročevalca in zakonite zastopnice pritožnice J. Š. V stavbi niso vrisani posamezni prostori, ki obstajajo v hiši, kar je bila napaka geodeta, ki je pripravljal elaborat za katastrski vpis. To velja za skladišče, ki se nahaja v pritličju, in za kletne prostore za stanovanje J. O tem so vsi etažni lastniki zgradbe soglasni, kar je bilo potrjeno na zboru etažnih lastnikov 7. 3. 2018. Sodišče bi moralo poskrbeti za spremembe v katastru in vpisati manjkajoče prostore. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek, kjer naj sodišče pred izdajo odločbe poskrbi za popravke v katastru, če tega ne bo v vmesnem času napravil upravnik. Sodišče lahko to uredi že po drugem odstavku 33. člena ZNP.

5. Udeleženec M. M. v pritožbi graja odločitev sodišča, ki je kot lastnika posameznega dela z ID znakom 0000 - 62 - 6 določilo A. A. Predložena kupoprodajna pogodba zadostuje za zaključek o izpolnitvi pogojev za ugotovitev lastninske pravice pritožnika, saj je pravni naslov izkazan. Po četrtem odstavku 21. člena ZVEtL-1 pridobitelju ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja. To logično pomeni, da bi bili pogoji za ugotovitev lastninske pravice v korist pritožnika izpolnjeni celo, če kupoprodajna pogodba dovolila ne bi vsebovala. Sodišče je napačno uporabilo institut priposestvovanja. Predložena dokumentacija dokazuje ugotovitev lastninske pravice tudi na podlagi tega pridobitnega načina, saj je pritožnik izvrševal več kot 10 let trajajočo lastniško posest na nepremičnini, ta pa je temeljila na kupoprodajni pogodbi. Posest je pritožnik izkazoval s predloženimi listinami.

6. Na pritožbo M. M. je odgovoril drugi nasprotni udeleženec A. A. in prerekal podane pritožbene navedbe. Opozoril je, da M. M. nikoli ni bil dobroveren glede lastništva spornega posameznega dela, ker je vedel, da kupoprodajna pogodba ne izpolnjuje pogojev za učinkovit prenos lastninske pravice. Slednja namreč ni overjena, saj je bila sklenjena z mladoletno osebo brez soglasja CSD. Zato je bila tudi že pred letom 2003 nična.

7. Na pritožbi nasprotnih udeležencev so odgovorili predlagatelja M. E. in E. E. ter nasprotni udeleženec J. P. Soglašali so s predlogom pritožnikov za dopolnitev katastrskih podatkov in spremembo oziroma razveljavitev sklepa glede na vsebinski dogovor med etažnimi lastniki na zboru lastnikov 7. 3. 2018. 8. Pritožba udeleženca M. M. ni utemeljena, pritožbe šeste, sedmega in osme nasprotne udeleženke so utemeljene.

9. Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.

10. Iz podatkov v spisu izhaja, da so po pozivu sodišča začasni etažni lastniki in drugi zainteresirani udeleženci prijavili svojo udeležbo v postopku, med njimi pa je osma nasprotna udeleženka tudi opozorila, da je treba popraviti napake v katastru. Glede na povsem pavšalne navedbe je sodišče to stranko pozvalo, naj sporoči seznam napak iz katastra stavb in pravilno dejansko stanje, vendar brez opozorila na posledice, če na poziv ne odgovori. V nadaljevanju je sodišče odločilo brez naroka in brez postavitve izvedenca geodetske stroke, pri čemer udeležencev ni predhodno seznanilo, da bo zadevo zaključilo in je to za njih predstavljalo presenečenje. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da pritožbenih navedb šeste, sedmega in osme nasprotne udeleženke, ki v spis prilagajo vsebinski dogovor med vsemi etažnimi lastniki o uporabi posebnega skupnega dela, ki so ga soglasno sprejeli na zboru etažnih lastnikov še pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar po priglašenih udeležbah posameznih udeležencev, ni mogoče šteti kot prepoznih. Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije. Za razveljavitev izpodbijanega sklepa in upoštevanje volje etažnih lastnikov, sprejete na zboru etažnih lastnikov, se namreč zavzemajo tudi predlagatelji.

11. Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo (18. in 24. člen ZVEtL-1). Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.

12. Sodišče prve stopnje je kot lastnika posameznega samostojnega dela stavbe z ID znakom 0000 - 62 - 6 določilo dosedanjega zemljiškoknjižnega (so)lastnika A. A., saj udeleženec M. M. po pozivu sodišča k predložitvi originala kupoprodajne pogodbe z 18. 3. 1991 z overjenim podpisom prodajalca takšne listine ni predložil. V nadaljevanju postopka se je izkazalo, da s takšno listino ne razpolaga, saj pogodba zaradi mladoletnosti prodajalca in odsotnosti soglasja CSD nikoli ni bila overjena. Pritožbeno sodišče glede na navedeno soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da niso izpolnjene vse predpostavke za učinkovit prenos lastninske pravice v korist pritožnika M. M., ki v tem postopku ne more zaobiti predpisov, ki sicer veljajo za prenos lastninske pravice. Neustrezno je tudi pritožbeno sklicevanje na četrti odstavek 21. člena ZVEtL-1, saj se ta nanaša na primere, ko kupec razpolaga z overjeno kupoprodajno pogodbo, vendar brez zemljiškoknjižnega dovolila.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 20. člena ZVEtL-1 glede pogojev za priposestvovanje lastninske pravice. S tem institutom je namreč mogoče nadomestiti zgolj manjkajoči del verige pravnih poslov in ne celotne verige.1 To pomeni, da bi moral pritožnik za prehod lastništva nase predložiti veljaven pravni naslov, a tega dokaznega bremena v postopku zaradi pomanjkljivosti predložene listine ni zmogel. Sporno vprašanje lastninske pravice na posameznem samostojnem delu stavbe 0000-62-6 bo tako v primeru tožbe predmet odločanja v pravdnem postopku, za potrebe vzpostavitve etažne lastnine pa je sodišče pravilno izhajalo iz obstoječega zemljiškoknjižnega stanja.

14. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbam šeste, sedmega in osme nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep kot celoto, razen v delu, s katerim je sodišče zavrnilo prenos lastninske pravice pri posameznem delu stavbe z ID znakom 0000 - 62 - 6 v korist M. M. (V. točka, zadnji odstavek izreka), razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pritožbo udeleženca M. M. pa je zavrnilo in zgolj v delu, s katerim je sodišče zavrnilo prenos lastninske pravice v njegovo korist, omenjeni sklep potrdilo.

PRAVNI POUK: Zoper II. točko izreka tega sklepa je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Primerjaj sklepa VSL I Cp 2471/2012 in VSL II Cp 1481/2017.