Jedro

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 34173/2008 z dne 12. 6. 2008 v 1. in 4. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožnik dolžan plačati toženki njene stroške pravdnega postopka v znesku 831,88 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka je po svojih pooblaščencih na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene očitke o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju (tožnik v pritožbi vztraja pri trditvah, da je toženka pri njem naročila avtomehanične storitve) ter o pomanjkljivem materialno procesnem vodstvu (285. člen ZPP), ki bi lahko predstavljalo relativno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah.

8. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in tako zaključilo, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov (15. člen v zvezi s 619. členom Obligacijskega zakonika).

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba nima razlogov o izpovedbi tožnikove zakonite zastopnice B. P. in da je zato ni mogoče preizkusiti, preko katerih poizkuša tožnik v resnici izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar pa, kot rečeno, v tem sporu ni dopustno. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe povzelo bistvo izpovedbe Bp, njeno izpoved ocenilo kot neverodostojno in to tudi natančno obrazložilo. Izpodbijana sodba je tudi sicer ustrezno obrazložena, ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in si ne nasprotujejo. Očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

10. Neutemeljena je tudi pritožbena primerjava te zadeve z gospodarskim sporom Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 1443/2008 in s tem v zvezi sklicevanje na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Iz pritožbenih navedb izhaja, da gre v omenjenem gospodarskem sporu za drugo dejansko in pravno podlago tožbe kot v predmetni, dokazovanje in dokazno breme pa sta tudi sicer odvisna od okoliščin konkretne pravde.

11. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Ker ni odgovor na pritožbo v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije tudi toženka sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).