Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, ampak le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP).

Izrek

Zahtevi zagovornikov obdolženih A.E. in R.S. za varstvo zakonitosti se zavržeta.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepoma z dne 21.8.2004 zoper obdolžena A.E. in R.S. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki zoper obdolženega R.S. začne teči dne 19.8.2004 od 18.10 ure dalje, zoper obdolženega A.E. pa od istega dne od 18.30 ure dalje, ko jima je bila odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat istega sodišča je s sklepom z dne 25.8.2004 zavrnil pritožbo zagovornika obdolženega A.E. zoper sklep o odreditvi pripora kot neutemeljeno, enako pa odločil s sklepom z istega dne o pritožbi zagovornika obdolženega R.S. Zoper pravnomočna sklepa sta zagovornika obdolženih A.E. in R.S. vložila zahtevi za varstvo zakonitosti. Prvi uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka po 8. in 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, drugi pa pravnomočni sklep o odreditvi pripora izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, kršitev določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in kršitve kazenskega zakona. Zagovornik obdolženega A.E. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in sklep o odreditvi pripora, kakor tudi nadaljnje sklepe o podaljšanju pripora razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, ki naj pripor zoper obdolženca odpravi. Zagovornik obdolženega R.S. pa se zavzema, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi tako, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter pripor zoper obdolženca odpravi.

V odgovoru na zahtevi za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, vrhovni državni tožilec H.J. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ju zavrže kot prepozni, podrejeno pa ju kot neutemeljeni zavrne.

Zahtevi za varstvo zakonitosti sta prepozni.

Po 1. odstavku 420. člena ZKP se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v 1. do 3. točki iste zakonske določbe. V 4. odstavku je predpisana izjema od tega pravila, po kateri sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti tudi zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora. Po 3. odstavku 421. člena ZKP smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku treh mesecev oziroma osmih dni, če gre za odločbo iz 4. odstavka 420. člena ZKP, od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo. Glede na to, da sta obdolženca pravnomočen sklep o odreditvi pripora, kakor je razvidno iz vročilnic, prejela 26.8.2004, bi lahko zahtevi za varstvo zakonitosti vložila, da bi bili ti še pravočasni, najpozneje dne 3.9.2004. Zagovornik obdolženega R.S. pa je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil dne 10.11.2004, zagovornik obdolženega A.E. pa dne 12.11.2004. Glede na določbi 3. odstavka 421. člena v zvezi s 4. odstavkom 420. člena ZKP sta zahtevi vloženi prepozno in ju je zato Vrhovno sodišče zavrglo.

Kolikor pa zagovornik obdolženega R.S. v obrazložitvi zahteve bolj mimogrede izpodbija tudi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 17.9.2004 o podaljšanju pripora (očitno v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 24.9.2004), ki ga v uvodu niti v predlogu sploh ne navaja, pa je treba ugotoviti, da je v tem delu zahteva, ne le prepozna, ampak tudi nedovoljena. Tega izrednega pravnega sredstva namreč ni mogoče vložiti zoper vsako pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, ampak le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (2. odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (2. odstavek 272. člena ZKP). Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Enako velja za navedbe v zahtevi zagovornika obdolženega A.E., s katerimi ta v obrazložitvi izpodbija zakonitost pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora zoper tega obdolženca.

Vrhovno sodišče je zato zahtevi zagovornikov obdolženih R.S. in A.E. po 2. odstavku 423. člena ZKP zavrglo kot prepozni.