Jedro

Sodišče druge stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo določbo 133.a člena ZIZ. V pozivu z dne 25. 10. 2023 sodišče prve stopnje namreč ni opredelilo obdobja iz 133.a člena ZIZ, za katerega je štelo, da mora dolžnikov delodajalec sporočiti, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, zaradi česar je bil tudi odgovor dolžnikovega delodajalca nepopoln. Sodišče prve stopnje, ki se je pri svoji odločitvi oprlo na takšen odgovor, posledično ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki so potrebna za presojo pogojev za ustavitev izvršbe na podlagi tretjega odstavka 133.a člena ZIZ, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. K temu sodišče druge stopnje dodaja, da je glede na namen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 133.a člena ZIZ treba šteti, da so pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 133.a podani ne le tedaj, ko dolžnik v enem letu po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu ni prejel rubljivih prejemkov, ampak tudi takrat, ko je dolžnik v obdobju po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu najprej prejemal rubljive prejemke, nato pa vsaj v obdobju enega leta zgolj prejemke, ki niso rubljivi.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

2.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršba na plačo ustavi.

2.Zoper navedeno odločitev se iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje upnica. Navaja, da ji je bila v postopku kršena ustavna pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS, saj ji sodišče prve stopnje ni vročilo dopisa dolžnikovega dolžnika, v katerem je trdil, da njegov zaposleni (dolžnik) ne prejema rubljevih sredstev. Če bi bila upnica s tem dopisom seznanjena, bi zahtevala njegovo dopolnitev, saj odgovor dolžnikovega delodajalca ni podprt z dokaznimi listinami. Iz dolžnikovega informativnega izračuna dohodnine za leto 2022 izhaja, da je bil dolžnikov dohodek rubljiv, zaradi česar bi upnica od dolžnikovega dolžnika želela dodatna pojasnila. Podana je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj obrazložitve sodišča prve stopnje, da je vpogledalo v uradne evidence in ugotovilo, da dolžnik ne prejema drugih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ni mogoče preizkusiti. Uveljavlja tudi, da je izpodbijana odločitev posledica nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na plačo, potem ko je ocenilo, da so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 133.a člena ZIZ. Ta določa, da sodišče po prejemu obvestila dolžnikovega delodajalca, da dolžnik v zadnjem letu pred vročitvijo sklepa o izvršbi ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov oziroma da takšnih prejemkov ni prejel v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi, vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja ali zahteva podatke iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi morebitnemu drugemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku ter o tem obvesti upnika. Če sodišče ugotovi, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo.

5.Iz listin spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnikovega delodajalca 25. 10. 2023 pozvalo, da sodišču nemudoma, najkasneje pa v roku 8 dni od prejema dopisa sporoči, ali je sklep o izvršbi že realiziral oziroma sporoči, zakaj navedeni sklep o izvršbi še ni realiziran. Prav tako ga je pozvalo, da sodišču sporoči, če dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov. Na navedeni poziv sodišča je dolžnikov delodajalec odgovoril z dopisom z dne 6. 11. 2023, v katerem je navedel, da dolžnik ne prejema rubljivih sredstev in da zato navedeni sklep o izvršbi ni bil realiziran. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, kot izhaja iz podatkov elektronskega vpisnika, vpogledalo v evidenco zaposlitev pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS in ugotovilo, da je dolžnik zaposlen le pri delodajalcu, ki je poslal obvestilo. Sodišče prve stopnje je štelo, da so s tem izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke dolžnika.

6.Sodišče druge stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo ob uradnem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo določbo 133.a člena ZIZ1. V pozivu z dne 25. 10. 2023 sodišče prve stopnje namreč ni opredelilo obdobja iz 133.a člena ZIZ, za katerega je štelo, da mora dolžnikov delodajalec sporočiti, da dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov, zaradi česar je bil tudi odgovor dolžnikovega delodajalca nepopoln. Sodišče prve stopnje, ki se je pri svoji odločitvi oprlo na takšen odgovor, posledično ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, ki so potrebna za presojo pogojev za ustavitev izvršbe na podlagi tretjega odstavka 133.a člena ZIZ, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. K temu sodišče druge stopnje dodaja, da je glede na namen določb prvega, drugega in tretjega odstavka 133.a člena ZIZ treba šteti, da so pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem odstavku 133.a podani ne le tedaj, ko dolžnik v enem letu po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu ni prejel rubljivih prejemkov, ampak tudi takrat, ko je dolžnik v obdobju po vročitvi sklepa o izvršbi delodajalcu najprej prejemal rubljive prejemke, nato pa vsaj v obdobju enega leta zgolj prejemke, ki niso rubljivi2.

7.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje dolžnikovega delodajalca v smislu določb 133.a člena ZIZ ponovno pozvati, naj sodišče obvesti, ali je dolžnik v obdobju zadnjega enega leta prejemal rubljive prejemke iz naslova plače ali drugih stalnih denarnih prejemkov. Glede na izrecno zahtevo upnice v pritožbi, naj sodišče prve stopnje odgovor delodajalca dolžnika in morebitne rezultate poizvedb v uradnih evidencah pošlje upnici še v izjavo. Šele po ugotovitvi vseh pravno relevantnih dejstev bo sodišče nato lahko sprejelo odločitev o morebitni ustavitvi postopka izvršbe na plačo oziroma druge stalne denarne prejemka dolžnika.

8.Glede na izid pritožbenega postopka (razveljavitev izpodbijanega sklepa) sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse nadaljnje pritožbene navedbe, saj za presojo sodišča druge stopnje niso bile več odločilne in se sodišče druge stopnje z njimi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

1Preizkus pravilne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje dolžno opraviti po uradni dolžnosti na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

2Prim. VSM sklep I Ip 183/2023 z dne 25. 4. 2023, v katerem je sodišče enako stališče sprejelo v zvezi z vsebinsko primerljivo določbo 141. člena ZIZ o ustavitvi izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.