Jedro

Pozitivna zakonodaja ne prepoveduje tega, da delodajalec najprej v disciplinskem postopku izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka, po razveljavitvi teh sklepov pa izda zaradi neopravičenega izostanka (v istem obdobju) še sklep o prenehanju delovnega razmerja na drugi pravni podlagi (po 3. točki 1. odst. 75.člena ZTPDR oziroma 5. ali 6. točki 1. odstavka 100.člena ZDR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnice z dne 13.10. 1997 in 12.11.1997. Ugotovilo je, da ji delovno razmerje ni prenehalo 17.11.1997 in toženi stranki naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, jo razporedi na dosedanje delovno mesto oz. delovno mesto, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi, vpiše delovno dobo v delovno knjižico in ji prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter ji izplača nadomestilo plače za čas od 17.11.1997 dalje, kot če bi delala, z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji povrne stroške postopka v znesku 126.547,00 tolarjev, v 8 dneh. Odločilo je tudi, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki predlaga njeno razveljavitev oz. spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je sodišče zmotno zaključilo, da je tožena stranka že drugič odločila o isti stvari in tako prekršila pravilo ne bis in idem, kar po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90, ki se v R Sloveniji uporablja kot republiški predpis) ni dovoljeno. Navaja, da je sodišče kot nesporno ugotovilo, da je tožnica v času od 13.1. do 17.1.1997 neupravičeno izostala z dela, kar izhaja iz spisa Delovnega sodišča v X opr. št. Pd .../97, ki ga je sodišča v tem postopku uporabilo v dokazne namene. Sodba v navedenem sporu, v katerem je bilo odločeno o razveljavitvi sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 24.2.1997 in sveta zavoda z dne 13.3.1997, je postala pravnomočna dne 3.10.1997. Tožnica je v sporu uspela zaradi bistvenih kršitev določb disciplinskega postopka in bila s strani tožene stranke pozvana nazaj na delo. Ker pa je neupravičeno izostala, ji je tožena stranka na podlagi zakona samega (Zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja. To ne pomeni odločanje o isti stvari.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbe ZPP, na katerega napotuje 103. člen ZDR. Štelo je, da je tožena stranka dvakrat odločala o isti stvari, ker je tožnici zaradi neupravičenega izostanka od 13.1. do 17.1.1997 najprej izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s sklepom z dne 24.2.1997 (ki je bil potrjen s sklepom sveta zavoda z dne 13.3.1997), naknadno pa je zaradi neupravičene odsotnosti v istih dneh (13.1.1997-17.1.1997) izdala še sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 3. točke 1. odst. 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90, ki se v R Sloveniji uporablja kot republiški predpis) oz. na podlagi 5. točke 1. odst. 100. člena ZDR.

Takšno stališče oz. zaključek sodišča prve stopnje ni pravilen. S sodbo opr. št. Pd .../97, z dne 4.9.1997, ki je postala pravnomočna dne 3.10.1997, je sodišče prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb disciplinskega postopka razveljavilo sklepa disciplinske komisije in sveta zavoda tožene stranke z dne 24.2.1997 in 13.3.1997, v posledici katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje 25.2.1997. S sodbo je ugotovilo, da ji delovno razmerje takrat ni prenehalo in ji priznalo vse pravice iz delovnega razmerja od navedenega datuma dalje. Šlo je za spor o zakonitosti odločb v disciplinskem postopku zoper tožnico, ki naj bi storila hujšo kršitev delovne obveznosti zaradi neupravičenega izostanka od 13. do 17.1.1997. Ko je bila tožnica na podlagi navedene pravnomočne sodbe pozvana nazaj na delo 13.10.1997, ji je bil izdan ponoven sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi izostanka od 13. do 17.1.1997, vendar ne več v disciplinskem postopku, temveč na podlagi 3. točke 1. odst. 75. člena ZTPDR, kot izhaja iz uvoda sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ker gre za sklep o prenehanju delovnega razmerja, ki tožnici preneha šele z dnem vročitve dokončnega sklepa, pa tudi na podlagi 5. točke 1. odst. 100. člena ZDR. Tožena stranka je realizirala pravnomočno sodbo opr. št. Pd .../97, z dne 4.9.1997, tožnico pozvala nazaj na delo, in ji priznala tudi delovno razmerje v skladu s sodbo, tako da ji je delovno razmerje ponovno prenehalo z v predmetnem postopku izpodbijanima sklepoma (z dne 13.10.1997 in 12.11.1997) naknadno, z dnem 17.11.1997. Evidentno je torej, da ne gre za prenehanje delovnega razmerja na isti podlagi oz. na isti način, prav tako pa se razlikujejo posledice prenehanja delovnega razmerja po razveljavnih sklepih v disciplinskem postopku in po izpodbijanih sklepih direktorja tožene stranke z dne 13.10. in 12.11.1997. Materialna pravnomočnost sodbe opr. št. Pd .../97, z dne 4.9.1997 se nanaša le na odločitev sodišča prve stopnje o disciplinski odgovornosti tožnice s sklepoma z dne 24.2 in 13.3.1997 ter posledicah zaradi razveljavitve teh sklepov (ugotovitev obstoja delovnega razmerja in vseh pravic od 25.2.1997 dalje), ne pa na naknadno izdana sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ne glede na to, da gre v obeh primerih za problem neupravičenega izostanka tožnice od 13. do 17.1.1997 (v že razveljavljenih sklepih izostanka kot hujše kršitve delovnih obveznosti, v predmetnem postopku izpodbijanih sklepih pa ne kot hujše kršitve, temveč le kot neupravičenega izostanka, v skladu z ZTPDR oz. ZDR). Pozitivna delovna zakonodaja ne prepoveduje takšnega odločanja delodajalca in ne določa nobenih časovnih omejitev za to, kdaj delodajalec po neupravičenem izostanku lahko delavcu izda sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 3. točke 1. odst. 75. člena ZTPDR oz.

5. in 6. točke 1. odst. 100. člena ZDR. ZTPDR pozna zastaranje le v disciplinskem postopku (zastaranje začetka, vodenja in izvršitve - 67. člen ZTPDR), ne pa tudi v primerih prenehanja delovnega razmerja po 3. točki 1. odst. 75. člena ZTPDR oz. 5. ali 6. točki 1. odst. 100. člena ZDR.

Ker zakonodaja torej ne prepoveduje, da bi se delavcu za neupravičen izostanek najprej v disciplinskem postopku izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, po razveljavitvi disciplinskih sklepov pa za izostanek v istih dneh še sklep o prenehanju delovnega razmerja na drugi pravni podlagi (po 3. točki 1. odst. 75. člena ZTPDR oz. 5. ali 6. točki 1. odst. 100. člena ZDR), je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je tožena stranka prekršila pravilo prepovedi ponovnega odločanja o pravnomočno razsojeni stvari, v skladu z 2. odst. 333. člena ZPP, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločati o zadevi po vsebini.