Jedro

Dobička, ugotovljenega z odločbo o odmeri davka od dohodkov od dejavnosti, ni mogoče izpodbijati v postopku odmere dohodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 953/95-8 z dne 13.12.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.5.1995. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave Š. z dne 15.10.1994, s katero je prvostopni organ tožniku odmeril dohodnino za leto 1993. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je iz predloženih podatkov v spisu razvidno, da je bil tožniku z odločbo z dne 31.5.1994 ugotovljen dobiček v višini 6.658.452,00 SIT, ki glede na določila 2., 5. in 5. alinee 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, ZDoh) predstavlja osnovo za odmero dohodnine. Iz obrazložitve sodbe sodišča prva stopnje izhaja, da iz smisla in namena 5. alinee 6. člena ZDoh izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek iz dejavnosti pred odmero dohodnine, zakon pa izrecno ne zahteva, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti (ki je naveden v 3. alinei 2. člena ZDoh kot vir dohodnine) pred izdajo odločbe o dohodnini dokončna ali pravnomočna. Takšen pomen odločbe o odmerjenem davku iz dejavnosti izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 101. člena ZDoh, ki določa, da pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka. Odmere davka iz dejavnosti tožnik ne more izpodbijati v tem upravnem sporu.

Tožnik v pritožbi navaja, da se še ni pritožil zoper odločbo o odmeri davka iz dejavnosti, ker ob vročitvi odločbe ni vedel, da je izračun davka opravljen na podlagi napačnih podatkov. Šele po izdelavi strokovnega izvedeniškega mnenja je ugotovil, da so bili prihodki njegove obrti za sporno obdobje napačno prikazani. Iz poslovnih rezultatov za leto 1993 je razvidno, da so bili poslovni prihodki v višini 16.759.672,00 SIT napačno izračunani. Iz izvedeniškega mnenja je razvidno, da je tožnik prejel predujem v višini 3.867.037,00 za material, ki ga je vgradil in zanj račun še ni bil izstavljen.

"Promet" iz dejavnosti je torej bistveno manjši. Tožnik je izvedeniško mnenje predložil kot nov dokaz, ki temelji na drugačnem dejanskem stanju, kar ima za posledico drugačen izračun dohodnine. Že v pritožbenem postopku je uveljavljal razloge za obnovo postopka po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Nova dejstva in nove dokaze bi morala upravni organ in sodišče upoštevati.

Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V osnovo za dohodnino se glede na določbo 5. alinee 6. člena ZDoh všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti. Ker tožnik ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da mu je bil z odločbo z dne 31.5.1994 ugotovljen sporni dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti za leto 1993, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da dobička, ugotovljenega z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993, ni mogoče izpodbijati v postopku odmere dohodnine za leto 1993. Po navedeni določbi ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil s še obstoječo odločbo odmerjen davek iz dejavnosti, ne glede na to, ali je bila ta višina ugotovljena pravilno. Le to bi tožnik lahko izpodbijal v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti, vendar kot sam v pritožbi navaja, se zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pritožil. Pritožbeno sodišče zato pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo le na višino dobička, ugotovljenega v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993, ni presojalo. Iz enakih razlogov pa tudi tožena stranka in sodišče prve stopnje po presoji pritoženega sodišča pravilno nista presojala navedb, iz katerih naj bi izhajalo, da so bili poslovni prihodki za leto 1993 napačno izračunani. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi morala upravni organ in sodišče prve stopnje nova dejstva in nove dokaze, ki se nanašajo na višino dobička, upoštevati.

Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je v skladu z določbo 73. člena ZUS njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.