Jedro

Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, ne more biti priča. Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem članov komisije kot prič kot nedopusten zavrnilo.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke, ki jo je ta vložila na podlagi javnega razpisa za spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2021 (P2 2021), objavljenega v Uradnem listu RS št. 21/2021. Tožeča stranka je vlogo vložila 13. 4. 2021, obravnavana pa je bila v sklopu skupine podjetij iz programskega območja kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Vloga je bila ocenjena s 83 od 100 možnih točk. Minimalno število točk za odobritev vloge je bilo 60 točk, ker pa je več vlagateljev znotraj kohezijske regije doseglo 60 ali več točk, kot je na razpolago razpisanih sredstev, so imeli prednost tisti vlagatelji, ki so pridobili več točk. Prag števila točk v sklopu skupine podjetij iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, katerim je odobrena subvencija, je 86 točk ali več.

2.Vloge so bile ocenjene na podlagi 5 meril, skladno z razpisno dokumentacijo. Po 1. merilu - dosežene točke na DEMO, dnevu pred-selekcijskega postopka tekmovanja Start:up Slovenija, je dobila vloga tožeče stranke 26 od 35 možnih točk. Po 2. merilu - višina osnovnega kapitala je bila vloga tožeče stranke ocenjena z maksimalnim številom 20 točk. Enako velja za 3. merilo, to je inovativnost, za katerega je bila vloga tožeče stranke prav tako ocenjena z maksimalnim številom 20 točk.

3.Po 4. merilu - strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 5 točkami. V obrazložitvi je navedeno, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da je pretežni trg podjetja Slovenija in okoliške države. Po priloženi finančni prilogi bo večina prihodkov realizirana v Sloveniji in delno v okoliških državah Evrope. V sodelovanju s strateškim partnerjem, podjetjem A., ki ima razvito prodajno mrežo na globalnem trgu, bo podjetje v zadnjem četrtletju leta 2021 MVP rešitve ponudilo večjim farmacevtskim podjetjem, sprva v Sloveniji. Poslovne povezave bodo omogočale, da bo podjetje v letu 2022 svoje prodajne in trženjske aktivnosti usmerilo v DACH regijo, kasneje pa v širšo EU ter Izrael in ZDA. V letu 2025 stranka tako utemeljuje navedeno s 670.000,00 EUR od 1,020.000,00 EUR vseh prihodkov na trgu Slovenije (več kot 65 % prihodkov), zato je bila vloga tožeče stranke po tem merilu ocenjena s 5 točkami.

4.Po zadnjem 5. merilu - reference in zaposlenost lastnikov v podjetju je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 12 od 15 možnih točk.

5.Glede na zgoraj obrazloženo vloga tožeče stranke, ki je bila skupno ocenjena s 83 točkami, ni bila odobrena.

6.Tožeča stranka je zoper to odločitev vložila tožbo v upravnem sporu, in sicer toženi stranki očita napačno in arbitrarno ocenjevanje vloge po merilu 4, to je strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja. Izpolnjevanje tega merila (enako kot ostala merila) je bilo treba izkazati v obrazcu 1 - prijavni list z izjavami vlagatelja, in sicer pod točko 4. - lastna ocena predstavitve Start:up projekta. Tožeča stranka je na obrazcu v okviru strategije trženja izbrala kot pretežni prodajni trg celotni svetovni trg. Glede tega je opisala, da izdelana strategija prodaje in trženja podjetja temelji na več kot 20-letni vpetosti članov ekipe v industrijo kemijskega materiala in opreme ter izkušenj, sodelovanja in prodaje večjim farmacevtskim in kemičnim podjetjem ter kontrolnim laboratorijem. V sodelovanju s strateškim partnerjem, podjetjem A., ki ima razvito prodajno mrežo na globalnem trgu, bo podjetje že v zadnjem četrtletju leta 2021 MVP rešitve ponudilo večjim farmacevtskim podjetjem, sprva v Sloveniji. Poslovne povezave članov ekipe in strateškega partnerja bodo omogočale, da bo podjetje že v letu 2022 svoje prodajne in trženjske aktivnosti usmerilo v DACH regijo, kasneje pa v širšo EU ter Izrael in ZDA, kjer po podatkih analitičnih podjetij rastejo investicije farmacevtskih podjetij v rešitve na področju digitalizacije procesov, ki povečujejo storilnost in znižujejo stroške. Kot programska rešitev v oblaku in možnosti enostavnega nameščanja, povezave in posodabljanja digitalnih prikazovalnikov na daljavo rešitev Pregl Digital ne zahteva fizične prisotnosti na tujih trgih, kar podjetju omogoča hitro rast na celotnem svetovnem trgu že med trajanjem projekta. Hitro internacionalizacijo prodajnih in trženjskih aktivnosti omogoča tudi dejstvo, da imajo številne stranke podjetja poslovno in lastniško mrežo v mednarodnem kontekstu (npr. B.). Poleg strateških partnerjev bo podjetje svoje stranke doseglo prek specializiranih revij in sejmov ter se naslanjalo na različne plačljive in neplačljive kanale.

7.Tožeča stranka navaja, da iz zgoraj navedenega opisa nedvomno izhaja, da je pretežni prodajni trg podjetja celotni svetovni trg in nikakor ne le Slovenija in delno okoliške države, kot to nepravilno zaključuje tožena stranka. Glede tega tožeča stranka izpodbijanemu aktu očita absolutno bistveno kršitev postopka, ker se odločitve ne da preizkusiti, in ker obrazložitve ne smejo biti arbitrarne.

8.Nadalje tožeča stranka navaja, da pretežni trg podjetja oziroma pretežni prodajni trg podjetja kot sestavni del merila strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja v zakonodaji ni opredeljen in je tako širok, da se ne da niti z običajnimi metodami razlage določiti njegove vsebine, zaradi česar tožeča stranka uveljavlja exceptio illegalis.

9.Razen tega ne držijo navedbe tožene stranke, da bo po priloženi finančni prilogi večina prihodkov realizirana v Sloveniji in delno v okoliških državah Evrope, pri čemer finančna priloga sploh ni ena izmed podlag za presojo merila strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja, ampak je to obrazec 1. Pri tem niti ni obrazloženo, iz katerega dela finančne priloge to izhaja, in katere naj bi bile okoliške države Evrope, kjer naj bi tožeča stranka realizirala večino prihodkov poleg tistih v Sloveniji. Razen tega tožeča stranka dodaja, da tožeča stranka nikjer v vlogi ni utemeljevala strategije trženja in pretežnega prodajnega trga na podatkih načrtovanih prihodkov oziroma prejemkov in tudi ne tistih iz leta 2025.

10.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem aktu in predlaga, da sodišče tožbo zavrne. V odgovoru povzema določbe javnega razpisa in obrazložitev iz izpodbijanega sklepa. Dodaja, da je v celoti proučila vlogo tožeče stranke, v kateri je navedeno, da bo vstopila na različne trge, in sicer v letu 2021 Slovenija, 2022 države DACH regije ter 2023 vstop na trg Izraela in ZDA. Sam vstop na trg (trenutek vstopa) pa še ne pomeni dejanskega obsega trga (str. 6 predstavitvenega načrta). Predstavitveni načrt se vsebinsko neposredno navezuje na finančne podatke predstavljene na str. 9. Tožeča stranka je tudi konkretno ovrednotila obseg posameznega trga v okviru predstavitvenega načrta, iz tega pa je razvidno, da je pretežni prodajni trg v prvi vrsti domači trg. V letih od 2021 do 2025 je delež prihodkov ustvarjen na domačem trgu večji od 60 %, prihodki na trgu EU in izven EU pa znašajo manj kot 40 % skupaj. Iz podatkov je razvidno, da tožeča stranka tako v letu 2023, na katero se sklicuje v tožbi kot skrajni rok za zaključek operacije, kot tudi v letu 2025 (3 leta po plasiranju na trgu DACH regije) še vedno načrtuje pretežno ustvarjanje prihodkov na domačem trgu. Iz sklepa je tudi razvidno, da je komisija upoštevala sodelovanje s slovenskim partnerjem A. ter tudi vstop na okoliške trge in stranki upravičeno dodelila 5 točk za regionalni prodajni trg. Tožeča stranka je prejela 5 točk, saj omenja le možnost vstopa na trg Izraela in ZDA, česar pa skozi samo vlogo kot celoto ne predstavi in tudi ne opravi konkretne analize za konkretne države (ki predstavlja merilo za doseganje 8 točk). Iz tega vidika je za to področje pomanjkljiva strategija trženja.

11.Na navedbe tožene stranke odgovora na tožbo je tožeča stranka odgovorila v pripravljalni vlogi. Vztraja pri svojih navedbah in navaja, da je v svoji vlogi v točki 5 iz 4. sklopa - segment kupcev in kanali navedla, da se bo v letu 2021 vršila prodaja na območju RS, v letu 2022 Evropa, zlasti DACH regije in Nizozemska, v letu 2023 pa širša Evropa, Izrael in ZDA. Po mnenju tožeče stranke to kaže, da je pretežni trg podjetja celotni svetovni trg. Tožeča stranka je opravila tudi analizo vstopa v Izrael in ZDA in jo skladno z javnim razpisom predstavila v sklopu predstavitvenega načrta ob upoštevanju omejenih razpoložljivih znakov ter dodatno v obrazcu 1, točki 4.4. strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja.

12.Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi vlogi tožeče stranke oziroma podredno ta sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek z napotkom, da tožena stranka vlogi tožeče stranke ugodi oziroma še podredno predlaga zgolj vrnitev v nov postopek oziroma ugotovitev izpodbijanega sklepa kot nezakonitega.

13.Tožba ni utemeljena.

14.V zadevi je bil dne 8. 3. 2024 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine, zavrnilo pa je dokazni predlog tožeče stranke z zaslišanjem prič - članov komisije, ki so ocenjevali vlogo tožeče stranke, iz razlogov, ki bodo obrazloženi v nadaljevanju.

15.Predmetni postopek dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa je tekel po določbah Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Po teh predpisih se v primeru, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, imenuje komisija, ki vodi postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev in jo imenuje predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba (prvi odstavek 106.h člena ZJF in 218. člen Pravilnika). Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu, ter pripravi predlog prejemnikov sredstev (tretji odstavek 106.h člena ZJF).

16.Komisija torej vodi postopek javnega razpisa, kar pomeni, da vodi tudi odpiranje prejetih vlog, na odpiranju ugotavlja popolnost vlog in pisno pozove tiste, katerih vloge niso popolne, da jih dopolnijo (222., 223. in 224. člen Pravilnika). Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, navedenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Predlog prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega proračunskega uporabnika (ali od njega pooblaščeni osebi) za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev (225. člen Pravilnika).

17.Iz zgoraj navedenega izhaja, da imajo člani komisije v postopku dodelitve sredstev na podlagi javnega razpisa položaj uradne osebe v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v teh postopkih uporablja na podlagi 4. člena ZUP. ZUP določa, da je uradna oseba tisti, ki je v skladu z zakonom pooblaščen za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku (drugi odstavek 5. člena ZUP). Glede na zgoraj navedene določbe ZJF in Pravilnika imajo komisija - oziroma osebe, ki jo sestavljajo - po določbah teh predpisov pooblastilo za vodenje postopka do izdaje odločbe, kar pomeni, da imajo položaj uradnih oseb.

18.Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, pa ne more biti priča (drugi odstavek 181. člena ZUP). Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 12. člena ZUP). O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka).

), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem članov komisije kot prič kot nedopusten zavrnilo.

19.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da se vloga tožeče stranke, vložena na predmetni javni razpis, ne odobri, obseg presoje sodišča pa je s tožbo izpodbijana ocena vloge po 4. merilu javnega razpisa, to je strategija trženja in pretežni prodajni trg podjetja. Po tem merilu lahko vlagatelj pridobi točke, če je v povezavi z uvajanjem proizvoda/storitve izdelal strategijo trženja, ki jo predstavi v sklopu predstavitvenega načrta ali kot samostojno prilogo. Vlagatelj dobi 0 točk, če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg podjetja Slovenija, 5 točk, če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg Slovenija in okoliške države (Avstrija, Hrvaška, Italija ali Madžarska) in/ali države JV Evrope. Vlagatelj lahko dobi 8 točk, če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg podjetja širši evropski trg (ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije, opravljene analize za konkretne države, podjetje izkazuje, da razpolaga z ustreznimi resursi za realizacijo izvedbe in prodaje proizvoda/storitve). Vlagatelj lahko pridobi 10 točk, če je izdelal strategijo trženja in je pretežni trg podjetja celotni svetovni trg - globalni trg (ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije, opravljene analize za konkretne države, podjetje izkazuje, da razpolaga z ustreznimi resursi za realizacijo izvedbe in prodaje proizvoda/storitve).

20.Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da vlagatelj dobi točke po tem merilu, če je v povezavi z uvajanjem proizvoda/storitve izdelal strategijo trženja, ki jo predstavi v sklopu predstavitvenega načrta ali kot samostojno prilogo.

21.V zvezi s tem je tožeča stranka pod točko 4.4. svoje vloge, vložene na javni razpis (na str. 5), kot pretežni prodajni trg navedla celotni svetovni trg in to svojo navedbo opisala takole:

22.Izdelana strategija prodaje in trženja podjetja temelji na več kot 20-letne vpetosti članov ekipe v industrijo kemijskega materiala in opreme ter izkušenj sodelovanja in prodaje večjim farmacevtskim in kemičnim podjetjem ter kontrolnim laboratorijem. V sodelovanju s strateškim partnerjem, podjetjem A., ki ima razvito prodajno mrežo na globalnem trgu, bo podjetje že v zadnjem četrtletju leta 2021 MVP rešitve ponudilo večjim farmacevtskm podjetjem, sprva v Sloveniji. Poslovne povezave članov ekipe in strateškega partnerja bodo omogočale, da bo podjetje že v letu 2022 svoje prodajne in trženjske aktivnosti usmerilo v DACH regijo, kasneje pa v širšo EU in ZDA, kjer po podatkih analitičnih podjetij rastejo investicije farmacevtski podjetij v rešitve na področju digitalizacije procesov, ki povečujejo storilnost in znižujejo stroške. Kot programska rešitev v oblaku in možnosti enostavnega nameščanja, povezave in posodabljanja digitalnih prikazovalnikov na daljavo rešitev Pregl Digital ne zahteva fizične prisotnosti na tujih trgih, kar podjetju omogoča hitro rast na celotnem svetovnem trgu že med trajanjem projekta. Hitro internacionalizacijo prodajnih in trženjskih aktivnosti omogoča tudi dejstvo, da imajo številne stranke podjetja poslovno in lastniško mrežo v mednarodnem kontekstu (npr. B.). Poleg strateških partnerjev bo podjetje svoje stranke doseglo prek specializiranih revij in sejmov ter se naslanjalo na različne plačljive in neplačljive kanale.

23.Kot določa javni razpis in razpisna dokumentacija vloga prejme točke po 4. merilu, če je vlagatelj izdelal strategijo trženja. To je lahko predstavil v sklopu predstavitvenega načrta ali kot samostojno prilogo in torej ne drži navedba tožeče stranke, da je bila pri opisu okoliščin za oceno po 4. merilu javnega razpisa omejena s številom razpoložljivih znakov.

24.Razpisni pogoji so določali 0 točk za prijavitelje, pri katerih je pretežni trg Slovenija ter 5 točk, če je prijavitelj izdelal strategijo trženja in je pretežni trg podjetja Slovenija in okoliške države.

25.8 točk po tem merilu je bilo mogoče dobiti, če je vlagatelj izdelal strategijo trženja in je pretežni trg podjetja širši evropski trg. Pri tem je glede pridobitve 8 točk posebej določeno, da mora biti strategija trženja ustrezno predstavljena v sklopu tržne strategije, da morajo biti opravljene analize za konkretne države in da podjetje izkazuje, da za realizacijo načrtovanega razpolaga z ustreznimi resursi. Enaki strožji pogoji glede izkaza zatrjevanega pretežnega trga so določeni tudi za pridobitev 10 točk, to je, če se zatrjuje kot pretežni trg podjetja svetovni - globalni trg.

26.Tožeča stranka strategije trženja ni predstavila v samostojni prilogi. Glede tega je torej mogoče izhajati le iz zapisanega v prijavnem obrazcu in prijavnici na pred-selekcijsko Start:up Slovenija za P2.

27.V prijavnem obrazcu je glede strategije trženja tožeča stranka zapisala, kar je povzeto zgoraj v točki 21 te obrazložitve. V tem zapisu pa strategija trženja ni obrazložena, pojasnjena ali argumentirana. Dejansko po vsebini predstavlja le trditev tožeče stranke, da bo najprej začela s poslovanjem na slovenskem trgu, nato DACH regija, kasneje pa širša EU, Izrael in ZDA. Tudi glede podjetja A. zapis ostaja le na trditvi, da gre za strateškega partnerja, ne da bi bilo navedeno kakorkoli elaborirano in obrazloženo. Tako ostaja povsem nejasna narava tega partnerstva oziroma kako bi to vplivalo na strategijo trženja tožeče stranke. Enako velja za trditev, da hitro internacionalizacijo prodajnih in trženjskih aktivnosti omogoča dejstvo, da imajo številne stranke podjetja poslovno in lastniško mrežo v mednarodnem kontekstu (npr. B.), kjer ni z ničemer argumentirana in utemeljena ne narava teh poslovnih odnosov ne, kako bi to vplivalo na nadaljnje tržne aktivnosti.

28.Za pridobitev 8 ali več točk je moral prijavitelj strategijo trženja ustrezno predstaviti in predstaviti tudi opravljene analize za konkretne države. Predstavitev strategije trženja in analize za konkretne države pa terjajo razlago, pojasnila, obrazložitev in utemeljitev, ki gre globlje od gole trditve, da bo neka država ali regija (pretežni) trg podjetja.

29.Opis pretežnega prodajnega trga, kot ga je predstavila tožeča stranka v svoji vlogi, tudi po presoji sodišča pogoju za pridobitev 8 ali več točk po 4. merilu javnega razpisa ne zadosti. Tako glede lastnih povezav kot glede zatrjevanega strateškega partnerja podjetja A. ostaja na nivoju golih trditev. Tega ne spremeni niti zapis, da "po podatkih analitičnih podjetij rastejo investicije farmacevtskih podjetij v rešitve na področju digitalizacije procesov", da programska rešitev tožeče stranke na zahteva fizične prisotnosti na tujih trgih in "da imajo številne stranke podjetja poslovno in lastniško mrežo v mednarodnem kontekstu", kar vse ostaja na nivoju neelaboriranih trditev. Tudi analize za konkretne države, kar je pogoj za pridobitev 8 ali več točk, niso bile predstavljene.

30.Razen tega tožeča stranka v svoji predstavitvi navaja zgolj, na katere trge namerava vstopiti (tako navaja, da bodo svoje rešitve ponudili oziroma trženjske aktivnosti usmerili na...), pri tem pa ne argumentira ali pojasni, kaj od tega je njen pretežni trg. Trditvi tožeče stranke, da pojem pretežni prodajni trg ni določen niti določljiv, sodišče ne pritrjuje. Že zgolj z jezikovno razlago pojma "pretežni", pridemo do pojasnila, da je to tisto, kar predstavlja večji oziroma prevladujoči del česa. Pretežni prodajni trg podjetja je torej trg, na katerem se opravi pretežni, to je večji del prodaje. Glede na to ugovoru nejasnosti tega razpisnega pogoja ni mogoče pritrditi.

31.Tožena stranka je pri oceni vloge tožeče stranke in izdaji izpodbijanega sklepa lahko izhajala le iz podatkov, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji vlogi. Glede na to je neutemeljen tožbeni ugovor, da v izpodbijanem aktu ni obrazloženo, katere bi naj bile tiste okoliške države, ki predstavljajo pretežni trg podjetja, saj vloga tožeče stranke tega podatka ne ponuja. Po razpisnih pogojih se sicer v primeru, ko je pretežni trg Slovenija, takšna vloga po 4. merilu oceni z 0 točkami, vloga tožeče stranke pa je bila ocenjena s 5 točkami, vendar se sodišče z okoliščinami, ki bi utegnile biti v škodo tožniku, ne ukvarja.

32.Ne glede na to pa sodišče kot pravilno ocenjuje postopanje tožene stranke, ki je vlogo tožeče stranke ocenila kot celoto in na podlagi njenih navedb (9. stran prijavnice na pred-selekcija Start:up Slovenija za P2) ugotovila, da tožeča stranka predvideva največji delež prejemkov (tako v letu 2023 kot v letu 2025) na domačem trgu.

33.Glede navedbe tožeče stranke, da nikjer v vlogi ni utemeljevala strategije trženja in pretežnega prodajnega trga na podatkih načrtovanih prihodkov oziroma prejemkov, pa je povzeti zgoraj navedeno o tem, da tožeča stranka svoje strategija trženja ni elaborirala in tako tudi sledeč tožbenim navedbam izhajajoč samo iz opisa strategije trženja pod točko 4.4., ki ne predstavi opravljenih analiz za konkretne države in ostaja na nivoju neobrazloženih in neargumentiranih trditev, tožeči strani po tem merilu ni mogoče dodeliti višjega števila točk.

34.Po obrazloženem sodišče tudi tožbeni ugovor, da se odločitve ne da preizkusiti in da je ta arbitrarna, kot neutemeljen zavrača.

35.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

36.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

Kdor ne more biti priča v upravnem postopku, to ne more biti niti v postopku, kjer se odloča o pravnih sredstvih zoper odločbe izdane v tem postopku, konkretno v upravnem sporu.

Načelo prepoved reformatio in peius je sestavni del z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javnih financah (1999) - ZJF - člen 106h Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 181, 181/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) - člen 218

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.