Jedro

V konkretnem primeru tožeča stranka ni ugovarjala, da ne bi bila uporabnik iz 4. člena Odloka, da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma, da ni potekel rok, v katerem se morajo uporabniki priključiti na javno kanalizacijo, ali da priključek tehnično ni mogoč. Ugovor, vsebinsko ponovljen v tožbi, da ima objekt ustrezno greznico, pa glede na obveznost priključitve na javno kanalizacijo ne more biti uspešen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo (upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločil: da mora tožeča stranka kot lastnik objekta vso odpadno vodo iz stanovanjske hiše na naslovu ... in drugih prostorov speljati v zbirno fekalno kanalizacijo naselja ... in opustiti greznico, in da je rok za izvršitev naložene obveznosti tri mesece po prejemu odločbe (prvi odstavek izreka); da mora v navedenem roku obvestiti Občino Piran, Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo o izvršitvi naloženih obveznosti, ki jih je treba izkazati s pisno izjavo upravljalca javne kanalizacije v Občini Piran (drugi odstavek izreka); v kolikor zavezanec ne bo izpolnil naložene obveznosti, bo uveden postopek začasne prekinitve dobave vode (tretji odstavek izreka); da pritožba ne zadrži izvršitev odločbe (četrti odstavek izreka); da bo sklep o morebitnih stroških izdan naknadno (peti odstavek izreka) in da se s to odločbo nadomesti odločba št. 0611-0091/2008-1 62 z dne 15. 1. 2009 (šesti odstavek izreka). V obrazložitvi navaja, da je dne 30. 9. 2008 pooblaščena oseba opravila ogled neustrezne greznice objekta na naslovu ..., na katerem je ugotovila, da je odpadna voda iz tega objekta speljana v odprto luknjo na parc. št. 5415/1 k.o. ..., ki je v lasti zavezanca. Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja, Javno podjetje A. d.o.o., je dne 24. 11. 2008 seznanil organ, da navedena hiša ni priklopljena na javno kanalizacijo, temveč uporablja greznico, ki po njegovih podatkih ni vodotesna. Organ se sklicuje na 15. člen Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini Piran (Odlok), po katerem je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse uporabnike objektov, v katerih nastajajo odplake, če stanje javne kanalizacije priključevanje hišnih odplak to omogoča. Po navedbah organa je to dejstvo izkazano z dopisom upravljalca javnega kanalizacijskega omrežja. Po tretjem odstavke 15. člena Odloka mora zavezanec v roku 6 mesecev po zgrajeni javni kanalizaciji izdelati priključno hišno kanalizacij vse do vtoka odplak v revizijski jašek na zbiralniku fekalnih odplak v ... Po priključitvi je dolžan opustiti uporabo greznice. Organ navaja, da je odločal v skrajšanem postopku. Odločbo je izdal po pritožbi zavezanca zoper odločbo z dne 15. 1. 2009, v kateri je zavezanec navedel, da je objekt opremljen s septično posodo tipa Imhoff, ki je ustrezno homologirana s strani EU ter da tudi če bi hotel izvesti priključek na javno kanalizacijsko omrežje, tega ne more storiti v enem mesecu. Organ je v novi, sedaj izpodbijani odločbi rok za izvedbo naloženega ukrepa podaljšal, ni pa upošteval ugovora, da je objekt opremljen z ustrezno septično posodo, glede na obveznost priključitve na javno kanalizacijo.

Drugostopni organ je zavrnil pritožbo zavezanca zoper prvostopno odločbo. Ugotavlja, da zavezanec v pritožbi ni navajal izpodbojnih razlogov, ampak je le zatrjeval, da mora organ ustrezno odločiti tudi zoper soseda, saj tudi on ne izpolnjuje vseh predpisanih obveznosti glede priključevanja na javno kanalizacijo. Po uradni dolžnosti pa je pritožbeni organ ugotovil, da v prvostopnem postopku ni bil kršen materialni zakon in ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu. Meni, da je odločba nezakonito izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Za tako pomembno vprašanje kot je priključek na javno kanalizacijsko omrežje, je potreben posebni ugotovitveni postopek. Navaja, da 15. člen Odloka predpisuje priključitev na javno kanalizacijo ob pogoju, da stanje kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Ni ji znano, kako je bilo ugotovljeno izpolnjevanje pogojev. Kolikor ji je poznana situacija v naravi, bi morala za priključitev prekopati najmanj 120m javne asfaltirane ceste, za katero ne pozna upravljalca. Prav tako ji ni znano, če njen iztok izpolnjuje priključitvene pogoje. Organ bi moral v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti oba prej navedena pogoja. Sprašuje se tudi, ali je sposobna pridobiti v treh mesecih soglasje upravljalca javne kanalizacije v skladu s 16. členom Odloka. Opozarja pa še, da ima vodoodporno greznico oziroma greznico, ki ustreza veljavnim evropskim standardom in zato ne obstaja nikakršna nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Predlaga, da sodišče odpravi prvostopno odločbo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je v 2. točki prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in nadalj.) opredeljeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Po Zakonu o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (drugi odstavek 5. člena). S Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08) so specificirane storitve te javne službe v občinah.

Občina Piran je z Odlokom o gospodarskih javnih službah v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 6/95 in nadalj.) določila, da se na območju občine kot obvezne gospodarske javne storitve opravljajo dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Z Odlokom o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda (Uradne objave Primorske novice, št. 7/96 in nadalj.) je kot uporabnika javne kanalizacije opredelila vsako fizično in pravno osebo, ki iz objektov odvaja odpadne in padavinske vode (4. člen Odloka). V 15. členu Odloka je predpisana obveznost uporabnikov iz 4. člena, da se priključijo na javno kanalizacijo pod pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje (prvi odstavek). Po izgradnji javne kanalizacije se priklop zahteva tudi za že zgrajene objekte (tretji odstavek). V tem primeru se je uporabnik dolžan priključiti na javno kanalizacijo in opustiti greznico v roku 6 mesecev po izgradnji javne kanalizacije.

Iz 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda (Uradne objave Primorske novice, št. 41/00) izhaja, da odpadne vode s poselitvenega območja ... prevzema sistem, ki gravitira na centralno čistilo napravo Piran.

Iz predloženega upravnega spisa je razvidno, da je upravni organ opravil ogled in si pridobil izris geokodiranih podatkov za območje, kjer se nahaja stavba tožeče stranke. Tožeča stranka pred izdajo prvostopne odločbe v postopku sicer ni sodelovala, vendar pa je imela možnost, da v pritožbi oporeka vsem dejstvom, relevantnim za odločitev. Vendar pa ne v pritožbi z dne 16. 2. 2009, s katero je izpodbijala prvostopno odločbo z dne 15. 1. 2009, in ne v pritožbi z dne 28. 3. 2009, ki jo je vložila zoper v tem upravnem sporu izpodbijani akt, ni ugovarjala, da ne bi bila uporabnik iz 4. člena Odloka, da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma, da ni potekel rok, v katerem se morajo uporabniki priključiti na javno kanalizacijo, ali da priključek tehnično ni mogoč. S pritožbeni ugovori zoper odločbo z dne 15. 1. 2009, da je njen objekt opremljen s septično posodo, je smiselno ugovarjala, da priključitev glede tega objekta ne bi bila potrebna. Tak ugovor, vsebinsko ponovljen v tožbi, da ima objekt ustrezno greznico, pa glede na obveznost priključitve na javno kanalizacijo ne more biti uspešen. Tudi v tožbi tožeča stranka na splošno navaja, da ji ni znano, kako je organ ugotovil izpolnitev pogojev za priključitev, sama pa, ker ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, ne ve, ali njen iztok izpolnjuje priključitvene pogoje. Z nobenimi konkretnimi in dokumentiranimi navedbami pa ne ugovarja, da priključitev njene stavbe na javno kanalizacijo tehnično ne bi bila izvedljiva. Zato je po mnenju sodišča upravni organ pravilno ugotovil, da so se stekli pogoji za obvezno priključitev na javno kanalizacijo. Ob tem sodišče dodaja, da so konkretne tehnične rešitve predmet projekta priključka, pripravljenega v soglasju z izvajalcem javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, in da je odločba pravilna in zakonita.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.