Jedro

Od povprečnega človeka, ki kandidira oz. se prijavi na razpis na delovno mesto poslovodje družbe, se pričakuje, da delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ne odpove, preden z družbo kot novim delodajalcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo po delnem umiku tožbe delno ustavilo postopek za plačilo 116.591,96 EUR (točka 1 izreka). V točki 2 izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode z zakonskimi zamudnimi obrestmi. O stroških postopka je odločilo v točki II izreka po temelju tako, da tožeča stranka nosi vse stroške tožene stranke.

2.Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Uveljavlja absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava, ker je sodišče neobrazloženo in neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič A. A., B. B., C. C. in D. D.. Pojasnjuje, o čem bi izpovedovale (A. A.: o dogajanjih v nadzornem svetu, o izpolnjevanju razpisnih pogojev tožnika, o sprejemu sklepov št. 66 in 75, o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, kdaj je bil nadzorni svet seznanjen z ničnostjo sklepa št. 66; prilaga nov dokaz o sodnem postopku glede ničnosti sklepa št. 66; o odnosu in komunikaciji med A. A. in tožnikom; D. D.: o usklajevanju in sklepanju pogodbe o zaposlitvi, o komunikaciji med tožnikom in A. A.; B. B.: o izpolnjevanju pogojev tožnika za direktorja in dogovarjanju na 12. seji nadzornega sveta; C. C. in E. E.: o političnih pritiskih na člane nadzornega sveta s strani županje; dokazni predlog za njeno zaslišanje je bil ustrezno substanciran, nasprotne ugotovitve sodišča so napačne).

Dejansko in pravno nepravilne ter s procesnimi kršitvami obremenjene so ugotovitve sodišča: - da tožnik ni izpolnjeval pogojev za razpisano mesto direktorja (procesne kršitve po 6. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 214. člena ZPP); - o (ne)sklenitvi pogodbe o zaposlitvi; - o nerelevantnosti posameznih zatrjevanih protipravnih ravnanj toženke (nadzornega sveta in takratnega direktorja) v sodnih postopkih glede ničnosti sklepov; - o vzročni zvezi med sklepom št. 66, nesklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in nastalo škodo; - o širši sliki vseh okoliščin konkretnega primera; - da je toženka opustila namen za sklenitev pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega razloga; - o dejstvih, ki bi morala pri tožniku vzbuditi resen dvom, ali bo pogodba o zaposlitvi sklenjena; - da kršitev 15. člena Odloka (sklenitev pogodbe o zaposlitvi v roku petnajst dni od sklepa o imenovanju direktorja) ni protipravno in v vzročni zvezi s tožnikovo škodo; - o ravnanjih toženke, ki so pri tožniku utrjevala prepričanje in zaupanje v nastop funkcije direktorja ter v sklenitev pogodbe o zaposlitvi; - da ob sklepanju imenovanja za direktorja ni šlo za pričakovano pravico o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi; - o (ne)skrbnem ravnanju tožnika pri podaji odpovedi delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu; - o zatrjevanih protipravnih ravnanjih toženke pri sprejemu neveljavnih in strokovno slabih odločitev.

Vztraja, da je zatrjeval in dokazal, da je bil zaradi ravnanja toženke prepričan, da bo podpisal pogodbo o zaposlitvi in 20. 11. 2017 nastopil funkcijo direktorja. Ni imel upravičenih razlogov, da bo toženka sklenitev pogodbe o zaposlitvi opustila. To izhaja iz listinskih dokazil in celotnega izvedenega dokaznega postopka. Ni jasno, na podlagi česa je sodišče odločilo drugače. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in materialnega prava bi bilo treba ugotoviti, da je toženka nedopustno ustvarila prepričanje/gotovost pri tožniku, da bo pogodba o zaposlitvi sklenjena in da je zato tožnik v svojo škodo podal odpoved pri svojem delodajalcu. Protipravno ravnanje toženke je izkazano. Sklep št. 66 je ostal v veljavi v celoti in v celotnem trajanju mandata. Ob ravnanjih toženke je imel tožnik pričakovano pravico na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ustvarja odškodninsko pravno varstvo v povezavi s pravicami, ki izhajajo iz pogodbe. Škoda je pravno priznana. Dokler je sklep o imenovanju tožnika za direktorja veljaven (cel mandat), za toliko časa je tožnik upravičen zahtevati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.

Sodišče se neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 111/2014, ki obravnava drugačen primer, v katerem je Vrhovno sodišče RS presojalo drugačna pravna vprašanja kot v obravnavani zadevi.

3.Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in tožniku naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi smiselno zatrjevanega nepoštenega pogajanja toženke (drugi in tretji odstavek 20. člena OZ² ) pri razpisu oziroma imenovanju tožnika na funkcijo direktorja tožene stranke in pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto. Trdil in dokazoval je, da je toženka ravnala protipravno, ker mu kljub veljavno sprejetemu sklepu nadzornega sveta št. 66 z dne 29. 9. 2017, potrjenemu s sklepom št. 75 z dne 11. 10. 2017, oziroma veljavnemu imenovanju za direktorja, ni omogočila opravljanja funkcije direktorja in zaposlitve/nastopa dela pri toženki. Z veljavno sprejetim sklepom nadzornega sveta in nadaljnjimi ravnanji (posredovanje obvestila o izbiri, obvestilo o pravilnem pričetku teka mandata, posredovanje pogodbe o zaposlitvi v podpis, napotitev na predhodni zdravniški pregled) ga je utrdila v prepričanju, da bo nastopil funkcijo. Zato je 9. 11. 2017 podal odpoved delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu. Zaradi protipravnega ravnanja toženke je ostal brez zaposlitve. Utrpel je pravno priznano premoženjsko škodo (izgubljeni zaslužek iz naslova plač, ki bi jih prejemal pri toženki v času trajanja mandata direktorja, spremenljivega dela plače po pogodbi o zaposlitvi, regres, zmanjšanje pokojnine, druga premoženjska škoda) in nepremoženjsko škodo (zaradi duševnih bolečin, zaradi razžalitve dobrega imena in časti, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).

6.Toženka se je branila, da je bil sklep nadzornega sveta št. 66 ničen, ker tožnik ni izpolnjeval razpisnih pogojev (pet let delovnih izkušenj poslovodje), sklep št. 75 neobstoječ, ker ga nadzorni svet ni sprejel v taki vsebini, kot trdi tožnik, in da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena, pri čemer je tožnik vsaj do 3. 10. 2017 vedel, da je bilo njegovo imenovanje sporno (članki v medijih, obravnava v občinskem svetu). Zato ni mogel biti upravičeno prepričan, da bo nastopil funkcijo direktorja. Pri odpovedi prejšnjega delovnega razmerja je bil izrazito neskrben in je sam odgovoren za zatrjevano škodo. Protipravnega ravnanja toženke ni.

7.V mejah pritožbenih navedb in ob uradnem preizkusu, pri katerem pazi na pravilno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru nespornih dejstev ter podane trditvene in dokazne podlage pravdnih strank pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje o zatrjevanih protipravnih ravnanjih in nepoštenih pogajanjih tožene stranke na eni strani in skrbnosti ravnanja tožnika pri odpovedi prejšnjega delovnega razmerja na drugi strani, pa tudi o vzročni zvezi med ravnanji toženke in zatrjevano/vtoževano škodo. Pri odločanju je pravilno izhajalo iz splošnih civilnopravnih pravil o neposlovni odškodninski odgovornosti in posebnih določb 20. člena OZ o odškodninski odgovornosti za nepoštena pogajanja v zvezi s temeljnimi načeli obligacijskih razmerij o vestnosti in poštenju (5. členu OZ), prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) in prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), pri obravnavi ugovorov toženke pa tudi iz temeljnega načela o skrbnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (6. člen OZ). Pravilno je uporabilo tudi določbe ZGD-1,³ ZGJS⁴ in Odloka o ustanovitvi javnega podjetja F., d. o. o. (v nadaljevanju Odlok) glede sklepa o imenovanju direktorja in pogodbe o zaposlitvi/ureditvi premoženjskopravnih razmerij med družbo in poslovodjo. Pravilno in popolno je ugotovilo vsa odločilna dejstva o zatrjevanih protipravnih ravnanjih toženke pri sprejemanju sklepa o imenovanju direktorja in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Opredelilo se je do vseh relevantnih navedb obeh pravdnih strank. Izvedlo je potrebne dokaze. Neizvedene je s pravilnimi razlogi upravičeno obrazloženo zavrnilo. Procesno gradivo je celovito in pravilno ocenjeno. Dokazna ocena je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Ker je sprejeta odločitev pravilna in obrazložena s pravilnimi in popolnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema in se nanje tudi samo sklicuje, ter jih zato ne bo ponavljalo, bo v nadaljevanju odgovorilo le na odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O procesnih kršitvah

8.Ob pritožbenih očitkih o pristranskosti sodišča⁵ je treba opozoriti, da je pravno sredstvo stranke, ki meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti oziroma objektivnosti, predlog za izločitev sodnika, o katerem odloča predsednik sodišča. Pritožba ne navaja (in to tudi ne izhaja iz podatkov spisa), da bi pritožnik tak predlog na prvi stopnji podal. Zato se na smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitev po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne more sklicevati.

9.Neutemeljen je očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče oprlo odločbo na nedovoljena razpolaganja tožene stranke (to je na neutemeljene trditve in dokaze toženke, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za imenovanje na funkcijo direktorja; ker da je za presojo razpisnih pogojev pristojen izključno nadzorni svet in ne sodišče).

10.Zaradi varovanja javnega interesa mora sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti preizkusiti, ali sodba temelji na nedovoljenih razpolaganjih strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Namen procesne omejitve iz 3. člena ZPP je omogočiti strankam, da bi s procesnimi sredstvi (odpoved svojemu zahtevku, pripoznava nasprotnega zahtevka, poravnava) dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči⁶ . V obravnavanem primeru gre v resnici za očitek o nepravilni dokazni oceni in pravni odločitvi, torej ne gre za tak položaj.

11.Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se seznani z navedbami obeh strank, oceni njihovo dopustnost, relevantnost ter da se v obrazložitvi odločbe opredeli (le) do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene za odločitev. Do navedb in dokazov, ki za obravnavani spor niso relevantni, se sodišču ni treba opredeljevati.

12.Pritožbeni očitki o kršitvi načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) so neutemeljeni. Do tožbenih navedb in predlaganih dokazov glede protipravnosti ravnanja tožene stranke v sodnih postopkih zaradi ničnosti sklepa št. 66, se je sodišče opredelilo v točki 33 sodbe, kot priznava tudi pritožba, in v točki 34 sodbe ter jih obrazloženo zavrnilo. Razlogi in ugotovitve o (neobstoju) sodne odločbe o ničnosti sklepa in tožnikovem vedenju za sodni postopek, pa tudi o drugih zatrjevanih, a za to pravdo neupoštevnih ravnanjih toženke (po 9. 11. 2017), pa so v točkah 45 in 47 sodbe.

13.V skladu z načelom proste presoje dokazni in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) je sporna dejstva mogoče dokazovati s katerimkoli relevantnim dokaznim sredstvom. Pri izvajanju dokazov sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica od izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče sme obrazloženo zavrniti izvedbo dokaza, če za to obstajajo ustavno dopustni razlogi (na primer nedovoljeno pridobljeni dokaz, dokaz, ki se nanaša na dejstvo, ki pravno ni odločilno, neprimeren dokaz (ki na prvi poglede ni sposoben dokazati dokazne teme) in tudi nepotreben dokaz).

14.V točki 6 sodbe so konkretizirano zavrnjeni dokazi, predlogi za zaslišanje prič A. A., B. B., C. C. in D. D., vsebinska obrazložitev je v točkah 31 in 33 sodbe⁷ . O pripravi pogodbe o zaposlitvi, izročitvi pisnega predloga v podpis tožniku in prejemu podpisanega izvoda pogodbe, o čemer naj bi izpovedovali priči A. A. in D. D.⁸ , je sodišče ocenilo listine. S tem je obrazložilo zavrnitev nepotrebnega zaslišanja teh dveh prič. Dokaznega predloga za zaslišanje prič A. A. in D. D. o odnosih A. A. s tožnikom ter o načinu in obsegu komunikacije med njima pa tožnik ni podal⁹ . Načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Stranka mora določno pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bilo to relevantno. Nesubtanciranih dokazov sodišču ni treba izvajati.

15.Ker dokaznih predlogov za zaslišanje prič o odnosih in komuniciranju med predsednikom nadzornega sveta in tožnikom ni bilo, pa tudi ne o načinu usklajevanja pogodbe o zaposlitvi ne, so pritožbeni očitki o vnaprejšnji dokazni oceni (in nepotrebnosti) zaslišanja prič A. A. in D. D. neutemeljeni. Za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno predlaganega dokaza bi šlo, če bi sodišče pričama vnaprej, ne da bi ju zaslišalo, odreklo verodostojnost in na tej podlagi utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

16.Kljub uveljavljanju kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (da ni razlogov o odločilnih dejstvih: o protipravnosti ravnanj toženke pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi; o vzrokih za zatrjevano škodo; o vsebini posameznih člankov v medijih; o okoliščinah, ki bi morale tožniku vzbuditi dvom o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi; o ravnanjih toženke, ki niso protipravna; o pristopu tožnika k toženki) pritožba obširno graja sprejete ugotovitve in zaključke sodišča o teh vprašanjih. To samo po sebi kaže, da razlogi niso pomanjkljivi.

17.Tudi ne drži, da so razlogi nejasni in sami s seboj v nasprotju (o ugotovljenih kršitvah toženke; o izpolnjevanju razpisnih pogojev; o veljavnosti sklepa 66). Sodba ima pravilne in popolne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki si med seboj ne nasprotujejo in v celoti omogočajo vsebinski preizkus.

18.Nestrinjanje pritožnika z razlogi, dokazno oceno in sprejeto pravno odločitvijo ne vodi do očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba s temi očitki v resnici kritizira sprejeto dokazno oceno o vseh pravno odločilnih dejstvih, a s tem ne more uspeti. Pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožbenim prepričanjem meni, da je opravljena skrbno in natančno. Kritično so ocenjeni relevantni listinski dokazi in izpovedba tožnika. Preverljivo je pojasnjeno, zakaj sodišče ocenjuje, da je določeno odločilno dejstvo bodisi dokazano, bodisi ni dokazano. Relativne kršitve 8. člena ZPP ter kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

19.Za očitano relativno kršitev 236. člena ZPP (nesubstancirani dokazni predlog za zaslišanje priče E. E.) in drugega odstavka 214. člena ZPP (upoštevanje nespornega dejstva, da družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, ne dosega kriterijev iz 55. člena ZGD-1) tožnik ne pove, kako naj bi vplivali na zakonitost in pravilnost sodbe. Na relativne kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Konkretizirano jih mora zatrjevati in obrazložiti pritožnik. Ker tega ni storil, podrobnejši preizkus in odgovor na te navedbe ni potreben.

O ugotovljenem dejanskem stanju in pravni odločitvi

20.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka občinsko javno podjetje za izvajanje javnih gospodarskih služb, organizirano kot d.o.o. Njen statusno pravni položaj urejajo določila členov 471. do 522. ZGD-1, 25. do 28. člena ZGJS in ustanovnega akta toženke: odloka. Poslovodjo (direktorja) imenuje in odpokliče nadzorni svet (četrti odstavek 515. člena ZGD-1). Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja (tretji odstavek 515. člena ZGD-1).

21.Ni bilo sporno, da je toženka 4. 9. 2017 objavila razpis za delovno mesto direktorja. Med drugim je bil razpisni pogoj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja pravnih subjektov, po velikosti primerljivih s srednjimi gospodarskimi družbami. V 15 dneh po imenovanju direktorja bi moral nadzorni svet skladno z določbami odloka z izbranim kandidatom skleniti pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja mandata.

22.Tožnik je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje ob razpisu od 1. 10. 2013 zaposlen pri javnem podjetju G. kot vodja razvojnih sektorjev, pred tem pri H. d.o.o. (od 24. 1. 2012 do 30. 9. 2013) kot direktor projektov. Pravilna je ocena in presoja ter razlogi v točki 19 sodbe, da razpisnega pogoja pet let delovnih izkušenj kot poslovodja družbe ni izpolnjeval. Pritožbeno sodišče se strinja z naziranjem sodišča prve stopnje, da se razpisni pogoji v 12. členu odloka vsebinsko nanašajo na poslovodno funkcijo v smislu prvega odstavka 515. člena ZGD-1 (vodenje poslov družbe in zastopanje družbe). Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Ker tožnik ni niti trdil niti dokazal, da bi imel kakršnekoli delovne izkušnje kot poslovodja družbe, pa niti ni bilo relevantno, ali sta družbi, pri katerih je bil prej zaposlen, primerljivi s srednjimi gospodarskimi družbami (55. člen ZGD-1).

23.Presojo izpolnjevanja razpisnih pogojev je sodišče pravilno opravilo v okviru ugovorne podlage toženke, ki se je branila, da njeno ravnanje pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s tožnikom ni bilo protipravno. Ugotovljeno je, in to tudi povsem jasno in razumljivo pojasnjeno, da gre za pravno relevantno dejstvo o civilni neposlovni odškodninski odgovornosti toženke, ki je predmet te pravde, ne pa za presojo pravilnosti sprejemanja statusno pravnih sklepov toženke kot gospodarske družbe. Zmotno je torej pritožbeno naziranje, da sodišče ni (bilo) pristojno za presojo izpolnjevanja razpisnih pogojev.

24.Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje in ne nasprotne pritožbene navedbe, da sprejem sklepa o imenovanju direktorja družbe sam po sebi v civilnopravnem pomenu ni v vzročni zvezi z zatrjevano oziroma vtoževano škodo (izgubljeni dobiček - zaslužek za opravljanje funkcije direktorja). Gre za statusno pravni sklep, ki še ne zagotavlja niti sklenitve delovnega razmerja direktorja v družbi niti morebitnih drugih premoženjskih upravičenj direktorja zaradi opravljanja funkcije direktorja. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje premoženjsko pravna razmerja za opravljanje funkcije poslovodje, družba in poslovodja uredita - dogovorita (šele) s posebno pogodbo po pravilih o urejanju obligacijskih razmerij ali s pogodbo o zaposlitvi (tretji odstavek 515. člena ZGD in peti odstavek 15. člena odloka). Sodišča prve stopnje je ugotovilo, da taka pogodba v obravnavnem primeru ni bila sklenjena. Vtoževana škoda je torej v vzročni zvezi z nesklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ne s sami sklepi nadzornega sveta o imenovanju tožnika za direktorja. Ker za obravnavano pravno razmerje in presojo protipravnega ravnanja toženke ni odločilna veljavnost sklepov št. 66 in 75 niti ravnanja toženke v sodnih postopkih za izpodbijanje veljavnosti navedenih statusno pravnih sklepov, teh dejstev ravnanj toženke sodišče prve stopnje upravičeno ni obravnavalo oz. ugotavljalo.

25.Kot zmotno je treba zavrniti pritožbeno naziranje, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi. Glede sklepanja, veljavnosti in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni z ZDR-1¹⁰ ali drugim zakonom določeno drugače (prvi odstavek 13. člena ZDR-1). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je toženka tožniku poslala v podpis listino, ki s strani predsednika nadzornega sveta ni bila podpisana. Pritrditi je treba razlogom v točki 21. sodbe, da listina, tudi če je vsebovala vse druge (obvezne) sestavine pogodbe o zaposlitvi iz 31. člena ZDR-1, kot trdi pritožba, brez podpisa predsednika nadzornega sveta ni predstavljala pravno zavezujoče ponudbe v smislu prvega odstavka 22. člena OZ. Podpis predsednika nadzornega sveta izraža pravno relevantno voljo za sklenitev predložene pogodbe, ki ga v obravnavanem primeru ni bilo. Morebitno predhodno ustno usklajevanje vsebine pogodbe s predstavniki tožene stranke (A. A., D. D.) niti kasnejše ustne obljube predsednika nadzornega sveta tožniku, da bo podpisal pogodbo, takoj ko bo mogoče, kar navaja pritožba, za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ne zadošča. Podpisa pogodbe o zaposlitvi s strani predsednika nadzornega sveta tudi ne more nadomestiti zgolj sklep o imenovanju na funkcijo direktorja ali napotitev na zdravstveni pregled, kot zmotno navaja pritožba.

26.Očitki o nepravilni uporabi materialnega prava, ker je sodišče na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča ugotovilo, da med pravdnima strankama ni prišlo do nastanka delovnega razmerja in da toženka ni dolžna tožniku izročiti pogodbe o zaposlitvi, so neutemeljeni. Sodne odločbe vežejo druga sodišča in vse druge državne organe (drugi odstavek drugega člena ZS¹¹ ). Prav ima pritožba, da za to pravdo ni ključen obstoj delovnega razmerja, pač pa zgolj obstoj pogodbe o zaposlitvi. Zmotno pa je pritožbeno naziranje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Dejstvo nesklenjene pogodbe o zaposlitvi je pravilno ugotovljeno. Pravilna je tudi presoja, da to samo po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja v smislu splošne civilne odgovornosti (tretji člen OZ) ter nepoštenega pogajanja (posebne določbe 22. člena OZ, razlogi v točki 35., 38. in 42). Pogodbeni stranki prosto urejata obligacijska razmerja, tudi pogodbo o zaposlitvi ali ureditvi premoženjskih razmerij med družbo in direktorjem. Stranka je od nadaljnjih pogajanj upravičena odstopiti, če presodi, da ne bodo privedla do sklenitve pogodbe z vsebino, ki bi bila zanjo sprejemljiva (tretji odstavek 20. člena OZ). Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo, vsaka stranka jih lahko prekine kadarkoli hoče (prvi odstavek 20. člena OZ), kar pomeni, da niso protipravna.

27.Glede pričakovanja zaposlitve tožnika, glede na sklep o imenovanju na funkcijo direktorja je sodišče prve stopnje ugotovilo: - na seji nadzornega sveta toženke 29. 9. 2017 je bil sprejet sklep št. 66 o imenovanju tožnika za direktorja toženke s štiriletno mandatno dobo od 8. 11. 2017 naprej; toženka je tožnika obvestila o izbiri in da mu bo v podpis ponujena pogodba o zaposlitvi za čas trajanja mandatne dobe; - na naslednji seji (11. 10. 2017) je nadzorni svet po več prejetih različnih pravnih mnenjih razpravljal o tem, da tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev; pripravljen je bil sklep št. 75 o razveljavitvi sklepa št. 66 zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, ki pa ni bil sprejet; - predsednik nadzornega sveta je sam podpisal sklep št. 75 z drugačno vsebino: da je bil tožnik imenovan za direktorja za štiriletno mandatno obdobje od 18. 11. 2017 (sklep št. 66: od 8. 11. 2017); o takem besedilu sklepa nadzorni svet ni glasoval; - predsednik nadzornega sveta je tožnika najkasneje do 23. 10. 2017 pisno in ustno obvestil o pravilnem datumu nastopa mandata, ustno ga je seznanjal z relevantnim stanjem, o razpravi in dvomih nadzornega sveta glede izpolnjevanja razpisnih pogojev; o burnih razpravah in nesoglasjih v nadzornem svetu in različnih organih občine (ustanoviteljica toženke) so pisali mediji; - nadzorni svet bi moral po odloku skleniti pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od sprejema sklepa o imenovanju direktorja (do 14. 10. 2017 po sklepu št. 66 ali do 26. 10. 2017 po sklepu št. 75); obveznost sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnikom je prenehala s 23. 11. 2017 (sklep sodišča o imenovanju začasnega direktorja tožene stranke) oz. po imenovanju novega direktorja (sklep nadzornega sveta z dne 1. 3. 2018 po ponovljenem razpisu, na katerem tožnik ni bil izbran); - o ničnosti sklepov št. 66 in 75 sta pred sodiščem tekla gospodarska spora; prva odločba o ničnosti sklepa 66 je bila izdana 9. 11. 2017, tožnik zanjo do 9. 11. 2017 ni vedel, ker mu ni bila vročena; - tožnik je bil vpisan v AJPES kot direktor tožene stranke od 18. 11. 2017 do 23. 11. 2017; - toženka je tožniku poslala nepodpisan osnutek in ne predloga pogodbe, 23. 10. 2017 mu je izdala napotnico za predhodni zdravniški pregled; pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena, delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno; - tožnik je vedel, da nima veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi in da obstaja zelo resen dvom o tem, ali bo nadzorni svet z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi ali pa spremenil sklep o imenovanju direktorja; kljub temu je 9. 11. 2017 odpovedal delovno razmerje pri tedanjem delodajalcu, kjer je bil zaposlen za nedoločen čas in je prejemal redno plačo; - tožnik je 20. 11. 2017 v spremstvu odvetnika in po predhodni elektronski najavi pristopil k toženki, slednja je nastop funkcije direktorja zavrnila in mu pojasnila, da pri njej ne more opravljati nobenega dela; - po odpovedi delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu je bil tožnik od 18. 11. 2017 do 1. 8. 2018 in od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 brezposeln, v času od 1. 8. 2018 do 31. 8. 2018 ter od 1. 10. 2019 do izdaje sodbe je bil zaposlen pri različnih delodajalcih.

28.Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolno ocenjenem procesnem gradivu, je pravilen pravni zaključek, da je toženka opustila namen skleniti pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega razloga: ko in ker je nadzorni svet ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev za opravljanje funkcije poslovodje. Da bi stranka odgovarjala za škodo za nepošteno pogajanje, mora biti izpolnjena predpostavka protipravnosti. Izraža se v dveh pojavnih oblikah nepoštenega ravnanja - ravnanja, ki je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (peti člen OZ): - če se odgovorna (nepoštena) stranka pogaja, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, kar po pravilnih ugotovitvah sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni bilo niti zatrjevano niti ugotovljeno; - ali če je odgovorna oseba med pogajanjem brez utemeljenega razloga opustila namen skleniti pogodbo (tretji odstavek 20. člena OZ). Opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev za direktorja, ne pomeni nepoštenega pogajanja. Zato toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja in odškodninske odgovornosti po tretjem odstavku 20. člena OZ. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi naziranju sodišča prve stopnje, da sklep št. 66 v ugotovljenih okoliščinah primera (še) ni zagotavljal zanesljive podlage (in pričakovane pravice) za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, čeprav do 9. 11. 2017 (še) ni bilo sodne odločbe o ničnosti sklepa. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Ostala očitana ravnanja toženke (osnutek pogodbe o zaposlitvi, napotitev na zdravniški pregled) so pravilno ocenjene kot priprave na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (pogajanja), ki pravno ne zavezujejo (prvi odstavek 20. člena OZ).

29.Pravilno so ugotovljene in ocenjene tudi okoliščine, ki so pri tožniku morale vzbuditi dvom o tem, ali bo pogodba o zaposlitvi sklenjena in ki so omajale tožnikovo pričakovanje, da bo prišlo do zaposlitve pri toženi stranki za opravljanje poslovodne funkcije. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti dokazne ocene, da je tožnika o nesoglasjih v nadzornem svetu glede izpolnjevanja razpisnih pogojev in dogajanju na obeh spornih sejah nadzornega sveta obveščal predsednik nadzornega sveta. Oporo za tak zaključek je imelo v listinah (o elektronski komunikaciji med njima in zaposleno D. D.), ki jih je pravilno ocenilo. Nenazadnje jih pritožnik potrjuje, ko v pritožbi vztrajno ponavlja, da je usklajeval vsebino pogodbe o zaposlitvi tudi neposredno s predsednikom nadzornega sveta. Ob trditveni in dokazni podlagi v tožnikovi prvi pripravljalni vlogi se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki na račun napačne dokazne ocene sodišča o seznanjenosti predsednika nadzornega sveta in tožnika z različnimi pravnimi mnenji o neizpolnjevanju razpisnih pogojev. Pritožba ne zaseje dvoma niti o pravilnosti dokazne ocene, da je bil tožnik o dogajanju na nadzornem svetu oz. poskusih spremembe sklepa o imenovanju št. 66 seznanjen preko medijev. Vsebinsko logično in prepričljivo je končno pojasnjeno, da in zakaj ugotovljena dejstva o najavi in pristopu - prihodu tožnika k toženki v spremstvu odvetnika, potrjujejo oceno in ugotovitev, da se je zavedal negotovosti sklenitve delovnega razmerja pri toženki še preden je podal odpoved pri prejšnjem delodajalcu.

30.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje in ne nasprotnemu pritožbenemu mnenju, da je bilo v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera (resen dvom o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali spremembi sklepa o imenovanju poslovodja) tožnikovo ravnanje z odpovedjo delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu, preden je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi s toženko (novim delodajalcem), preuranjeno in premalo skrbno. Skrbnost po šestem členu OZ je merilo za določitev protipravnega ravnanja, hkrati pa tudi merilo za presojo, ali je stranka ravnala tako, da ji ni mogoče očitati, da je ravnala neskrbno. Od povprečnega človeka, ki kandidira oz. se prijavi na razpis na delovno mesto poslovodje družbe, se pričakuje, da delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ne odpove, preden z družbo kot novim delodajalcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali druge pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje. Vsak je v prvi vrsti sam odgovoren za svoja ravnanja. Zatrjevana škoda v obliki izgubljenega zaslužka je nastala prav zaradi lastnega premalo skrbnega ravnanja tožnika, zato zanjo toženka ne more odgovarjati. Tožbeni zahtevek je zaradi pomanjkanja elementa protipravnega ravnanja in premajhne skrbnosti pri ravnanju tožnika samega zavrnjen ob pravilni uporabi tretjega odstavka 20. člena in 131. člena OZ ter šestega člena OZ.

31.Tudi očitki o nepravilni uporabi sodne prakse glede pridobljene pravice in pravno priznane škode (točka 53 sodbe) so neutemeljeni. Imenovanje za poslovodno funkcijo je primerljivo z imenovanjem člana javne agencije, kar je bilo predmet sodne odločbe VSRS X Ips 111/2013, na katero je opozorilo sodišče prve stopnje. Po pravilno povzetih stališčih sodne prakse imenovanje za poslovodno funkcijo ali drugo vodilno funkcijo, z določitvijo mandata in z zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve, ne šteje za pridobljeno pravico, ob prikrajšanju katere bi lahko (brez sklenitve pogodbe o ureditvi pravic poslovodje) prišlo do pravno priznane škode. Prav za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.

32.Pritožbeni razlogi niso podani. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

33.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik je s pritožbo propadel (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni (prvi dostavek 155. člena ZPP). Zato trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami. 3 Zakon o gospodarskih družbah, Ur. list RS, št. 42/2006 s spremembami. 4 Zakon o gospodarskih javnih službah, Ur. list RS, št. 32/93 s spremembami. 5 Točka VI, stran 19 pritožbe. 6 Dr. A. Galič, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 44 do 46. 7 V točki 33: Dokazni predlog za dokazovanje neodločilnih dejstev glede (ne) veljavnosti posameznih sklepov o imenovanju direktorja: priči A. A. in B. B. - prva pripravljalna vloga tožeče stranke na red. št. 21; - v točki 31: o vplivih na člane nadzornega sveta v zvezi z imenovanje direktorja: priči E. E. in C. C. , prva pripravljalna vloga tožeče stranke na red. št. 21. 8 Dokazni predlog v prvi pripravljalni vlogi tožeče stranke na red. š. 21. 9 Primerjaj substanciranje dokaznih predlogov za zaslišanje prič v prvi pripravljalni vlogi tožnika na red. št. 21. 10 Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/2013 s spremembami. 11 Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/1994.

Zveza:

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 55, 471, 515, 515/1, 515/3, 515/4, 522 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 13, 13/1, 31 Zakon o gospodarskih javnih službah (1993) - ZGJS - člen 25, 28 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 3, 5, 6, 7, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 131 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 8, 214, 214/2, 236, 339, 339/1, 339/2, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 2, 2/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.