Jedro

Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene za primer kršitve začasne odredbe, je poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne kazni po uradni dolžnosti.

2. Dolžnik je po pooblaščencu zoper sklep vložil pravočasno pritožbo, v kateri je predlagal spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in podredno vrnitev zadeve v novo odločanje. Kot bistveno je navedel, da dolžnik ni v ničemer kršil začasne odredbe in to niti ne izhaja iz sklepa P 66/2015 z dne 14. 6. 2015, niti iz katere druge sodne odločbe. Sodišče bi sklep o izvršbi lahko izdalo šele, ko bi bilo s sodno odločbo ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepovedi in zapovedi, določene v sklepu o začasni odredbi in bi bilo odločeno, da se denarna kazen iz tega razloga tudi izvrši. Nikakor pa ne more sodišče zgolj na podlagi predloga upnika z dne 4. 6. 2015 in na podlagi njegovih navedb izdati sklepa o izvršbi, sploh pa ne način, ko dolžnik ni imel možnosti, da se do predloga upnika oz. predloga po uradni dolžnosti opredeli, in je bilo ob vseh kršitvah torej kršeno tudi načelo kontradiktornosti. O kršitvi začasne odredbe bi moralo biti odločeno s sodno odločbo in sodišče takšne pomanjkljivosti ne more odpraviti s svojimi razlogi v izpodbijanem sklepu. Dolžnik ni kršil začasne odredbe, saj mu z začasno odredbo ni bilo odrejeno, da stanovanje zapusti in kaj takega iz začasne odredbe nikakor ne izhaja. Predlagatelj začasne odredbe se je iz stanovanja tudi prostovoljno izselil in nima več nikakršnega namena živeti v tem stanovanju, sam sklep o začasni odredbi pa je sicer tudi kontradiktoren, saj ne more biti hkrati izrečena denarna kazen in pa tudi pooblastilo izvršitelju za opravo določenih dejanj. Sodišče v sklepu o izvršbi tudi ni obrazložilo, zakaj je dovolilo predlagano izvršbo v zvezi z izrečeno denarno kaznijo, te pomanjkljivosti pa sodišče ne more odpraviti s svojimi razlogi v izpodbijanem sklepu. Dolžnik priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V danem primeru sodišče po uradni dolžnosti izterjuje kazen, ki je bila dolžniku izrečena s sklepom o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 66/2015 z dne 14. 5. 2015 za primer, če bo dolžnik kršil prepoved iz te začasne odredbe. Ob uporabi drugega odstavka 273. člena ZIZ določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena tega zakona, v primeru kršitve prepovedi pa se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena tega zakona. V skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ, sodišče, če dolžnik ne izpolni obveznosti, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Gre za izvršbo z uporabo posredne prisile, tj. z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi.

6. Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Navedeno izhaja prav iz dikcije tretjega odstavka 226. člena „Če dolžnik ne izpolni obveznosti“. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2171/2014). Glede na navedeno je izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 226. člena ZIZ, poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.

7. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče, kot pritožnik utemeljeno opozarja, dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem tako, da se ta glede izpolnitve obveznosti lahko izjavi (primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 741/2006). Morebitne pomanjkljivosti v predhodnem postopku v zvezi s pravico dolžnika do izjave o izpolnitvi obveznosti, niso odpravljive v postopku odločanja o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi. Prav tako ne more sodišče šele v sklepu o izvršbi po uradni dolžnosti ali v postopku odločanja o ugovoru v takem postopku ugotavljati, ali je bila obveznost izpolnjena.

8. Iz spisovnih podatkov v konkretni zadevi ne izhaja, da bi bilo pred izdajo sklepa o izvršbi ugotovljeno, da obveznost do predlagateljev začasne odredbe še ni bila izpolnjena. To ne izhaja niti iz sklepa opr. št. P 66/2015 z dne 23. 6. 2015, s katerim je sodišče izterjavo s sklepom o začasni odredbi z dne 14. 5. 2015 na podlagi 251. člena Sodnega reda izločilo v obravnavo v I vpisniku. Iz obrazložitve omenjenega sklepa namreč izhaja le, da je tožeča stranka sodišče obvestila, da tožena stranka z začasno odredbo naložene obveznosti ni izpolnila. Ni pa z omenjenim sklepom sodišče po tem, ko je dolžniku dalo možnost, da se glede izpolnitve obveznosti izjavi, tudi ugotovilo, da obveznost po začasni odredbi ni bila izpolnjena. Prav tako iz spisovnih podatkov ni razvidno, ali je bila dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen, o čemer naj bi sodišče odločilo hkrati z odločitvijo o tem, da se zato, ker dolžnik obveznosti ni izpolnil, opravi izvršba po uradni dolžnosti.

9. Glede na navedeno je sodišče preuranjeno izdalo sklep o izvršbi z dne 2. 7. 2015. Sodišče je pritožbi dolžnika zato ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi z dne 2. 7. 2015 razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pred morebitno ponovno izdajo sklepa o izvršbi morajo biti izpolnjene zgoraj navedene predpostavke za opravo izvršbe po uradni dolžnosti. Pri tem višje sodišče dodaja, da nalaganje obveznosti dolžniku v plačilo v sklepu o izvršbi, ki ni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni skladno z določbami ZIZ.

10. Ker je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).