Up-254/97

22.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Gibanja 23. december iz Velenja, ki ga zastopa predsednik dr. Borut Korun, na seji senata dne 22. oktobra 1997.

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Gibanja 23. december zoper akta predsednika Državnega zbora št. 005-02/97-6/1 z dne 14.7.1997 in št. 005-02/97-6/1 z dne 15.7.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 8.8.1997 vložil ustavno pritožbo zoper dva akta predsednika Državnega zbora, s katerima je predsednik obvestil pritožnika o njegovi pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. V prvem aktu z dne 14.7.1997 je predsednik sporočil, da ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov, ker se pobuda ne nanaša na predlog zakona, ki bi bil vložen v Državnem zboru in je torej brezpredmetna. V drugem aktu z dne 15.7.1997 pa je sporočil, da še ni mogoče določiti roka za zbiranje podpisov, ker je na isti predlog zakona že vložena druga referendumska pobuda in zakon ne predvideva zaporednega vlaganja pobud z enako vsebino. Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanim aktom kršene pravice iz 14., 15., 22., 25. in 44. Ustave. Predsednik Državnega zbora pa naj bi ravnal tudi v nasprotju z določbo 153., 157. in 161. člena Ustave.

2.Pritožnik navaja, da je dne 22.7.1997 že vložil zahtevo za varstvo z Ustavo zajamčenih pravic v skladu z določbo prvega odstavka 157. člena Ustave pri Vrhovnem sodišču. Vendar meni, da Vrhovno sodišče ne bo odločalo o vloženi zahtevi v razumnem roku, zato predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo po drugem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Pritožnik meni, da so zatrjevane kršitve človekovih pravic očitne. Poleg tega pa bodo nastopile nepopravljive posledice takoj po zadnji ratifikaciji Sporazuma o pridružitvi, ko bo vsaka pobuda volivcev za razpis zakonodajnega referenduma brezpredmetna, ker bodo nastopile posledice uresničevanja II. točke Priloge XIII Sporazuma o pridružitvi.

3.Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, odpravi akte predsednika Državnega zbora in odloči o pravicah pritožnika tako, da ugotovi, da je predsednik ravnal nezakonito in onemogočil vlaganje pobud in s tem uveljavljanje interesa volivcev, da izrazijo svojo voljo za referendum.

Ustavno sodišče naj ugotovi tudi, da pomeni ravnanje predsednika Državnega zbora zatrjevano kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prepove nadaljnje izvrševanje nezakonitih dejanj in odloči o odpravi posledic nezakonitih ravnanj tako, da se vzpostavi stanje pred njimi.

B.

4.Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

5.Po določbi drugega odstavka tega člena lahko pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev Ustavno sodišče izjemoma odloči o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Pogoja iz drugega odstavka 51. člena ZUstS morata biti kumulativno podana in v ustavni pritožbi tudi izkazana, da se Ustavno sodišče lahko odloči o izjemni predčasni obravnavi ustavne pritožbe.

6.V tej zadevi pritožnik ni izkazal obstoja drugega zakonsko določenega pogoja - to je pogoja, da bi z "izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice". Ta zakonski pogoj ima dva bistvena elementa. Prvi je v tem, da morajo z izvrševanjem akta, ki se spodbija, nastajati nepopravljive posledice. Drugi je v tem, da morajo te posledice nastati prav za pritožnika. Pritožnik zatrjuje, da bodo nepopravljive posledice nastopile po zadnji ratifikaciji s strani držav članic Evropske unije, ko bo morala Slovenija začeti izvrševati sprejete obveznosti. Nepopravljive posledice zanj pa naj bi bile v tem, da bo vsakršna pobuda volilvcev za vložitev zahteve za zbiranje podpisov za razpis predhodnega referenduma tedaj nesmiselna. Kolikor bi bila utemeljena trditev, da bodo posledice za pritožnika nastopile ob zadnji ratifikaciji katere od pogodbenic Sporazuma o pridružitvi, je treba sicer ugotoviti, da te posledice še nekaj časa ne bodo nastopile, nastopile pa tudi ne bi po zadnji ratifikaciji, saj bo Sporazum o pridružitvi stopil v veljavo šele po izmenjavi notifikacijskih listin o tem, da so bile opravljene vse ratifikacije. S tega vidika vsekakor obstaja določeno časovno obdobje, v katerem lahko o pritožnikovem pravnem sredstvu odloči Vrhovno sodišče. Pri tem po oceni senata Ustavnega sodišča z vnaprejšnjim zatrjevanjem, da ni mogoče pričakovati odločitve pristojnega sodišča o vloženem pravnem sredstvu v razumnem času, načelno ni mogoče utemeljevati predloga za predčasno obravnavo ustavne pritožbe. Poleg tega je treba ugotoviti, da se na mednarodnopravni ravni država zaveže že z izdajo ratifikacijskih listin in ne šele, ko mednarodno pogodbo ratificirajo vse druge pogodbene stranke.

Predvsem pa ni mogoče trditi, da lahko z izvrševanjem aktov, ki jih spodbija pritožnik, zanj sploh še nastanejo kakšne posledice, ki v tem času ne bi že nastale. Kolikor je izpodbijana akta mogoče šteti kot akta, s katerimi je bilo odločeno o pritožnikovi pravici, da skupaj z drugimi volivci uveljavijo pravico do referenduma, je treba ugotoviti, da so iz tega akta vse posledice z njegovo izvršitvijo že nastale. Namen zakonske opredlitve predčasne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUstS pa je prav v tem, da se z njo prepreči nastanek oziroma nadaljnje nastajanje nepopravljivih posledic za pritožnika. Zato po oceni senata Ustavnega sodišča niso izpolnjeni pogoji za obravnavo ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS, s tem pa ni izpolnjena procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev za obravnvao ustavne pritožbe. Senat Ustavnega sodišča je na tej podlagi ustavno pritožbo zavrgel.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm. Sodnik Krivic je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Z zavrženjem soglašam, vendar s tem, da bi bilo po mojem mnenju kot razlog za zavrženje treba navesti predvsem neizpolnjenost prvega pogoja (očitnost kršitve). Da kršitev ni očitna, pa se ne nanaša toliko na razlog, ki ga je predsednik DZ navedel - čeprav tudi pri tem njegovem razlogu ni povsem jasno ("očitno"), ali to je kršitev ali ne: če bi sprejeli prakso "zaporednega vlaganja pobud z enako vsebino", vendar različnih pobudnikov, kot dopustno (predsednik DZ jo je štel za nedopustno), bi s tem pravzaprav lahko tudi omogočili nasprotnikom neke pobude njeno izigravanje: za dve enaki ali malenkostno različni pobudi bi se potem podpisi zbirali hkrati - in namesto da bi jih ena zbrala 40.000, bi se ti podpisi morda razdelili na dvakrat 20.000 - itd. itd. Morda je bilo torej že iz tega razloga izpodbijano stališče utemeljeno in pravilno. - A tudi, če morda ni bilo in bi iz navedenega razloga predsednik DZ pobude ne smel zavrniti, pa bi jo moral prav gotovo zavrniti zato, ker njena vsebina ni bila zakonita (ni bila v skladu z 18. členom ZRLI). Formalno predsednik DZ morda ni imel prav, ko je zatrjeval, da zoper ratifikacijski zakon predhodni referendum sploh ni možen: formalno je možen - a le tako, da bi pobudnik predlagal, naj se v tem zakonu neko vprašanje drugače uredi; ker pa vsebine 2. člena zakona (to je vsebine pogodbe, ki se ratificira) seveda ni dopustno spreminjati, bi lahko predlagal kvečjemu drugačno vsebino 3. člena (da zakon ne začne veljati v 15 dneh, ampak npr. v 14 dneh ipd. - kolikor takega predloga ne bi bilo treba šteti že za zlorabo pravice do referenduma). Toda vprašanje, ali je zoper ratifikacijski zakon predhodni referendum sploh možen ali ne, lahko tu pustimo še odprto. Gotovo pa je, da je možen (če sploh) samo pod pogoji 18. člena ZRLI - ti pa očitno niso bili izpolnjeni

Matevž Krivic