Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker zaznamba izvršbe in zato torej tudi ne vpis plombe po prejemu sklepa o izvršbi ni negativna procesna predpostavka za nadaljevanje teka postopka v zvezi z vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, ki se je začel prej, sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo pravne podlage za prekinitev postopka izvršbe. Zaznamba sklepa o izvršbi in nadaljnji tek izvršilnega postopka bi bila tako v obravnavanem primeru odvisna od odločitve sodišča o prej vloženem predlogu.
Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Upnikovi stroški pritožbe so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršilni postopek do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da v določbah 6.tč. 1.odst. 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ) in 6. odst. 168. člena ZIZ ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, saj ne obstaja zakonski razlog za prekinitev izvršilnega postopka. Po mnenju pritožnika gre, glede na ugotovljeno dejansko stanje, za primer, ko bi moralo sodišče na podlagi 3. in 4. odst. 168. člena ZIZ opraviti vpis lastninske pravice na dolžnika po uradni dolžnosti, ne pa prekiniti postopek. Na način kot je postopalo sodišče obstaja možnost, da nastane drugačen vrstni red morebitnih predlaganih vpisov v zemljiško knjigo. Dolžnik bi lahko umaknil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime in s tem onemogočil vknjižbo tako ustanovitve hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti terjatve upnika, kot tudi predlagano izvršbo na nepremičnino. Upnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Upnik je dne 14.10.2003 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa z izvršilnim sredstvom prodaje nepremičnine vpisane v vl.št. E142, zap.št.B-VII, k.o. S. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil sklep o dovolitvi vknjižbe lastninske pravice navedene nepremičnine na dolžnika predmetnega izvršilnega postopka, B. V., izdan že dne 19.2.2003, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo, vendar pa ta sklep še ni postal pravnomočen. Glede na tak stadij zemljiškoknjižnega postopka so pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti vpis lastninske pravice na dolžnika po uradni dolžnosti (3. in 4. odst. 168. člena ZIZ)neutemeljeni, saj je vpis že opravljen, pač pa bi moralo sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča odločiti o predlogu upnika za izdajo sklepa o izvršbi. V primeru, da bi sodišče predlogu ugodilo in izdalo sklep o izvršbi, bi ga moralo poslati zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe, ki bi takoj vpisalo plombo. S to plombo bi si upnik zavaroval vrstni red (5., 122., 133. in 134. člen Zakona o zemljiški knjigi - Uradni list RS št. 58/2003). Ker zaznamba izvršbe in zato torej tudi ne vpis plombe po prejemu sklepa o izvršbi ni negativna procesna predpostavka za nadaljevanje teka postopka v zvezi z vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, ki se je začel prej, sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni imelo pravne podlage za prekinitev postopka izvršbe. Zaznamba sklepa o izvršbi in nadaljnji tek izvršilnega postopka bi bila tako v obravnavanem primeru odvisna od odločitve sodišča o prej vloženem predlogu.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati postopek izvršbe in v skladu z določbami ZIZ odločiti o upnikovem predlogu.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.