Jedro

Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 40 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka. V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje potrebnosti stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se na novo glasi: ''Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 34,08 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.''

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 134,15 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka), da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 187,27 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, tožeča stranka pa krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je po delni izpolnitvi zahtevka tožbo umaknila v celoti. Sodišče ni odločilo o stroških postopka glede na uspeh strank v postopku, ampak je tožeči stranki naložilo povračilo celotnih stroškov tožene stranke. Do delne izpolnitve zahtevka v višini 229,29 EUR, kot je razvidno iz predložene plačilne liste, je prišlo ravno v posledici vložitve tožbe, zato je poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Tožeča stranka utemeljeno predlaga, naj se glede odločitve o stroških postopka upošteva, da je v sporu deloma uspela.

7. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 572,47 EUR. Delna izpolnitev zahtevka je bila izvršena 4. 8. 2017 in 5. 12. 2017. Kot navaja pritožba, je bila skupna izpolnitev v višini 229,29 EUR. Tožeča stranka je dne 5. 7. 2018 tožbo v celoti umaknila. Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot odločilno je štelo, da tožba ni bila umaknjena takoj in zato odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene stroške postopka.

8. Tožeča stranka je v posledici vložitve tožbe dosegla 40 % izpolnitev tožbenega zahtevka. Pojem takojšnje izpolnitve je treba tudi v tem sporu razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka (v celoti) umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa šele po določni seznanitvi z izpolnitvijo zahtevka (v spornem primeru je bilo to z vlogo tožene stranke z dne 18. 6. 2018). V vmesnem času niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha v pravdi, pa tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa upoštevanje potrebnosti stroškov.

9. Sodišče prve stopnje je toženi stranki skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) priznalo 200 točk za odgovor na tožbo, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo in 50 točk za soglasje k umiku tožbe, kar skupaj z materialnimi stroški znaša 187,27 EUR, v 60 % deležu pa 112,38 EUR. Stroški tožeče stranke so: 200 točk za tožbo, 150 točk za prvo pripravljalno vlogo, 150 točk za drugo pripravljalno vlogo, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša 314,15 EUR, s stroškom sodne takse pa 366,15 EUR. V 40 % je to 146,46 EUR. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 34,08 EUR stroškov postopka.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se stroški postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, znižajo z zneska 187,27 EUR na znesek 34,08 EUR, v ostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške: 250 točk za pritožbo, 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso 20,80 EUR, kar skupno znaša 163,60 EUR – glede na 82 % delež uspeha s pritožbo pa 134,15 EUR. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k odločitvi o pritožbi (154., 155. in 165. člen ZPP).