Jedro

Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji prvega sklepa o prodaji. Kakršnekoli drugačne možnosti zakon sodišču ne daje.

Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost. Zakonska določba, po kateri mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, je za stečajnega dolžnika vsekakor zelo stroga, ni pa zgolj zaradi tega neustavna.

Izrek

Pritožbi zoper sklep St 001/2016 z dne 5. 2. 2019 in zoper sklep o popravi St 001/2016 z dne 25. 2. 2019 se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 2. 2019 (p.d. 141) v zvezi s sklepom o popravi z dne 25. 2. 2019 (p.d. 142) dolžnici naložilo, da v izreku sklepa St 001/2016 z dne 5. 2. 2019 navedeni nepremičnini v treh mesecih izprazni in izroči upravitelju.

2. Zoper oba sklepa se je pritožila dolžnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da ji je naslov nepremičnine neznan, lokacije ne pozna, na naslovu v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin pa nikoli ni prebivala. V kolikor izpodbijani sklep meri na izselitev stečajne dolžnice iz njene lastne nepremičnine, meni, da zahteva po izpraznitvi ni v skladu z ustavo. Izselitev dolžnice bi bila možna le v primeru, da bi se lastninska pravica na nepremičninah spremenila. V pritožbi zoper popravni sklep navaja, da ji je sklep o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine z dne 5. 2. 2019 neznan, saj ji nikoli ni bil vročen, tako da z njim ni seznanjena in niti ne ve, kakšna je njegova vsebina. Ponavlja, da zahteva po izpraznitvi ni v skladu z ustavo, izselitev dolžnice bi bila možna le v primeru, da bi se lastninska pravica na nepremičninah spremenila.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

**Pritožba zoper sklep o izpraznitvi in izročitvi nepremičnin**

4. Prvostopenjsko sodišče navaja, da je 26. 11. 2018 izdalo (peti) sklep o prodaji premoženja stečajne dolžnice. Na podlagi pravnomočnih sklepov je bil objavljen razpis dražbe za prodajo premoženja na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče stečajni dolžnici naložilo izpraznitev nepremičnin, ki so predmet prodaje, in sicer na podlagi 2. odstavka 395. člena ZFPPIPP. Le-ta določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Pravnomočen sklep o tem je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (3. odstavek 395. člena ZFPPIPP). Sodišče je še pojasnilo, da je dolžnica solastnica predmetne nepremičnine, ki jo uporablja skupaj z A. A., zoper katerega prav tako teče stečajni postopek (opr. št. St 002/2016). V obeh postopkih osebnega stečaja se nepremičnine prodajajo kot celota in tudi v postopku St 002/2016 je bil vložen predlog za izpraznitev in izročitev nepremičnin.

5. Upoštevajoč navedeno, dolžnica s pritožbenimi navedbami ne more uspeti, niti ne more z njimi zaobiti zakonskih določb. Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji prvega sklepa o prodaji. Kakršnekoli drugačne možnosti zakon sodišču ne daje. Ne drži niti pritožbena navedba, da je dolžnici nepremičnina povsem neznana. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je dolžnica priložila pritožbi in s katerim dokazuje, da sporne nepremičnine niso v njeni lasti, izhaja, da se ne nanašajo na predmetni nepremičnini, ki sta predmet izpodbijanega sklepa v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 2. 2019, zato tudi s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

6. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da izselitev ni možna, dokler je dolžnica (so)lastnica nepremičnine. Četudi je lastninska pravica ustavnopravno varovana kategorija, pa to ne pomeni, da je takšna ureditev, po kateri mora dolžnik v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše le-to izprazniti in izročiti upravitelju, v neskladju z ustavo. Nenazadnje imajo tudi upniki ustavno pravico do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev in ki bodo (vsaj delno) poplačane iz dolžnikovega unovčenega premoženja.

7. V skladu s 156. členom Ustave in 1. odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS št. 15/94 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) mora sodišče, v kolikor pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno njegove ustavnosti. Sodišče se bo torej postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost. Zakonska določba, po kateri mora sodišče izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, je za stečajnega dolžnika vsekakor zelo stroga, ni pa zgolj zaradi tega neustavna. Pravno naziranje, za kakršno se zavzema dolžnica, bi pomenilo neupravičeno in arbitrarno favoriziranje dolžnika na račun upnikov, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je prodaja nepremičnin (in s tem unovčevanje stečajne mase) bistveno oteženo v primeru, ko nepremičnina ni prazna.

**Pritožba zoper popravni sklep z dne 25. 2. 2019**

8. Dolžnica popravni sklep izpodbija z navedbami, ki s samim popravnim sklepom nimajo nobene zveze. Predvsem ne drži (posplošena in tipska) pritožbena navedba, da ji sklep o izpraznitvi in izročitvi nepremičnin z dne 5. 2. 2019 ni poznan, ker ji ni bil vročen, tako da z njim ni seznanjena in niti ne ve, kakšna je njegova vsebina. Dolžnica namreč spregleda, da je zoper sklep St 001/2016 z dne 5. 2. 2019, na katerega se izpodbijani popravni sklep nanaša, 6. 3. 2019 vložila pritožbo (v kateri ne trdi, da ji sklep ne bi bil vročen ali da bi ji bil nepravilno vročen), tudi sicer pa je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil popravni sklep z dne 5. 2. 2019 vročen dolžničinemu pooblaščencu 6. 3. 2019. 9. Upoštevajoč navedeno višje sodišče zaključuje, da pritožbi nista utemeljeni, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče je zato pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.