Jedro

Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1074/2016 z dne 29. 6. 2016. 2. Dediči so v pritožbi zoper navedeni sklep navedli, da niso seznanjeni s pošiljanjem svojih vlog v L. Želijo popravek zapisnika in obrazložitve ter ponovni postopek.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Dediči so vlogo naslovili kot pritožbo. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino vloge preizkusilo, ali so dediči vložili pritožbo. Dediči so tudi po pojasnilu sodišča A. A. in B. B., kakšen je namen postopka s pritožbo in kaj pomeni pravnomočnost sklepa o dedovanju, vztrajali pri odločanju o vlogi. Pritožbeno sodišče jo je zato obravnavalo kot pritožbo zoper zadnjo odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi.

5. Za dovoljenost pritožbe mora biti podan pritožnikov pravni interes (343. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD). To pomeni, da mora ugoditev pritožbi prinesti pritožniku konkretno in neposredno pravno korist. 6. Pritožniki so zoper sklep o dedovanju vložili pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 734/2014 z dne 23. 7. 2014 zavrnilo in sklep o dedovanju potrdilo. Zoper navedeni sklep so dediči vložili pritožbo, ki jo je sodišče s sklepom z dne 12. 11. 2014 zavrglo, pritožba zoper to odločitev pa je bila s sklepom z dne 8. 1. 2015 zavrnjena. Zatem so vložili novo pritožbo zoper sklep o dedovanju, ki jo je sodišče kot prepozno in kot nedovoljeno zavrglo (sklep z dne 13. 4. 2015). Pritožba zoper sklep je bila s sklepom z dne 15. 7. 2015 zavrnjena. Pritožbeno sodišče je v sklepu pojasnilo, da je pritožba vezana na rok in da ponovni preizkus pravilnosti sklepa o dedovanju po njegovi pravnomočnosti ni mogoč. Pritožbo zoper navedeni sklep je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo, pritožbeno sodišče pa tako odločitev s sklepom z dne 7. 12. 2015 potrdilo. O pritožbi zoper ta sklep sta sodišči prve in druge stopnje odločili na enak način in z bistveno enakimi razlogi. Dediči so zatem še tretjič vložili pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča, ki je temeljil na enakih razlogih kot predhodne odločitve. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo enako kot v predhodnih sklepih.

7. Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in s 163. členom ZD).