Jedro

Po 2. odstavku 96. člena ZUS-1 je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka te določbe obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Sklep, zoper katerega je predlagana obnova postopka, je sklep procesne narave, ki je bil izdan zato, ker tožeča stranka kljub pozivom sodišča tožbe ni popravila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Zaradi pomanjkljive tožbe sodišče o zadevi ni moglo meritorno odločati in zato tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja, pomembnega za odločitev, temveč je le ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožbi, ker je pomanjkljiva. Obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 ni podan in je zato pri predhodnem preizkusu predloga, predlog zavrglo. Taka odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrglo predlog za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočnim sklepom prvostopnega sodišča, opr. št. U 277/2006-4 z dne 25.7.2006 (točka 1 izreka); z 2. točko izreka pa ni ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče kot pravno podlago za odločitev navedlo določbo 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 96. člena ZUS-1. S pravnomočnim sklepom prvostopnega sodišča, zoper katerega je predlagana obnova postopka, je bila na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavržena tožba tožeče stranke. Ker sodišče v tem postopku ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ni izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 96. člena ZUS-1 za dovolitev obnove postopka.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter odpravo in razveljavitev sklepa. Navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nerazumljiv, ni ustrezno obrazložen in je popolnoma neutemeljen in se ga zato ne da preizkusiti ter je zato podana bistvena kršitev določb sodnega postopka. Oprt je na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo zavarovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na podlagi prisilnega dejanja inšpekcijskega organa. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo in sicer tako določbe Zakona o upravnem postopku (ZUP) in določbe ZUS-1. Pritožba postavlja tudi ugovore, ki se nanašajo na odločbe inšpekcijskega organa in tožene stranke. Dejansko stanje je bilo zmotno ugotovljeno, ker prvostopno sodišče ni pretehtalo zakonitosti ravnanja inšpekcijskega organa in v zadevi ni meritorno odločilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba izpodbija 1. točko izreka sklepa prvostopnega sodišča, s katerim je bil zavržen predlog tožnice za obnovo postopka, končanega s pravnomočnim sklepom tega sodišča, opr. št. U 277/2006-4 z dne 25.7.2006. S tem sklepom je bila zavržena tožničina tožba po 2. odstavku 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti v tožbi.

Tožeča stranka je uveljavljala obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V 2. odstavku 96. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka te določbe obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

Sklep, zoper katerega je predlagana obnova postopka, je sklep procesne narave, ki je bil izdan zato, ker tožeča stranka kljub pozivom sodišča tožbe ni popravila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Zaradi pomanjkljive tožbe sodišče o zadevi ni moglo meritorno odločati in zato tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja, pomembnega za odločitev, temveč je le ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožbi, ker je pomanjkljiva. Odločitev sodišča prve stopnje je bila tudi predmet preizkusa v pritožbenem postopku pred vrhovnim sodiščem, ki je sklep o zavrženju tožbe s sklepom, opr. št. I Up 1252/2006-2 potrdilo, ker je ugotovilo, da je zakonit. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo glede na določbo 2. odstavka 96. člena ZUS-1, da obnove postopka iz razloga iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti in je zato v predhodnem preizkusu predlog zavrglo. Taka odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge za svojo odločitev, ki so prepričljivi, izrek prvostopenjskega sklepa pa je razumljiv in jasen. Pritožbeni ugovori so zato brez podlage.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi določb 76. in 82. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.