Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani IV., VI in VII točki izreka potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 7.422,41 EUR z obrestmi (I. točka izreka) ter da se v preostalem delu tožbenega zahtevka tožeče stranke po tožbi postopek zaradi delnega umika tožbe ustavi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke, ki jo uveljavlja v pobot v višini 1.468,77 EUR (III. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati znesek 20.210,40 EUR z obrestmi (IV. točka izreka), višji tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi pa je zavrnilo (V. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 3.255,71 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka) ter odločilo, da stranski intervenient sam krije svoje stroške tega postopka (VII. točka izreka).

2. Stranski intervenient je zoper IV., VI. in VII. točko izreka izpodbijane odločbe (ki predstavlja sodbo) pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) v celoti zavrne ter toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov stranskega intervenienta, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo v tem obsegu vrne v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, medtem ko tožeča stranka nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo zavarovalnih premij (I. točka izreka) ter delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožene stranke kot tožeče po nasprotni tožbi za plačilo škode, ki ji je nastala dne 4. 2. 2017, ko je prišlo do vdora talnih in meteornih voda v kletne prostore objekta (C.), pri izgradnji katerega je nastopala kot izvajalec, in sicer iz naslova zavarovanja odgovornosti projektanta (stranskega intervenienta). Ocenilo je, da je izvorna napaka, zaradi katere je nastala škoda, v projektni dokumentaciji, ker projektant ni predvidel izvedbe drenaže. Ker pa je po oceni sodišča prve stopnje za nastalo škodo soodgovoren tudi izvajalec (tožena stranka), ki gradbišča ni ustrezno uredil glede na lokacijo, kjer se je nahajalo (na primer z nasipom ali odvodnimi jarki), je odločilo, da je soprispevek izvajalca za nastalo škodo (zaradi neprimerne in nezadostne organizacije gradbišča), 30 %, v preostalih 70 % pa je odgovornost po oceni sodišča na projektantu.

6. Pritožnik kot bistveno trdi: - da je odgovornost projektanta izključena že zaradi tega, ker tožena stranka kot izvajalec v času škodnega dogodka ni niti začela z deli, ki so bila v projektni dokumentaciji predvidena kot del protipoplavnega projekta; - da projektant po naravi stvari odgovarja za škodo iz naslova projektantske napake šele po tem, ko je objekt zaključen in če je zaključen v skladu s projektom ter da bi za škodo zaradi poplav lahko projektant odgovarjal samo, če bi bila v projektu načrtovana protipoplavna zaščita v času škodnega dogodka v celoti izgrajena (pa ni bila); - da za varnost objekta v času izgradnje odgovarja tožena stranka kot izvajalec; - da je tožena stranka ves čas navajala, da naj bi sama opozarjala na pomanjkljivosti v projektu, kar naj bi ji sodišče prve stopnje povsem nekritično verjelo, kar naj bi pomenilo, da tožena stranka sama trdi, da je gradila na podlagi projekta, za katerega je vedela, da naj bi bil pomanjkljiv, to pa v skladu s sodno prakso (I Cpg 189/2012 z dne 23. 4. 2013) razbremenjuje projektanta; - da ni podana vzročna zveza med očitano napako projektanta in nastankom škode, saj poplavna varnost objekta ni odvisna od obodne drenaže objekta, kar naj bi bilo razvidno tudi iz tega, da ob obilnejših ali enakih padavinah ni prišlo do škodnih dogodkov (ne pred ne po škodnem dogodku, čeprav je bil objekt do izgradnje drenaže ves čas brez drenaže); - da je sodišče kršilo pravico do izjave projektanta in načelo kontradiktornosti postopka.

Glede očitane kršitve pravice do izjave in načela kontradiktornosti postopka

7. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je kršilo njegovo pravico do izjave oziroma načelo kontradiktornosti postopka, ker ni zaslišalo nobene od prič, ki jih je predlagal niti ni zaslišalo projektanta oziroma zastopnika stranskega intervenienta tožeče stranke. Trdi, da je na naroku za glavno obravnavo 1. 10. 2020 izrecno uveljavljal kršitev pravil postopka in opozoril, da ima pravico biti slišan, na kršitev pravil postopka pa naj bi izrecno opozoril pooblaščenec projektanta v zaključni besedi na naroku za glavno obravnavo 12. 1. 2022. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je stranski intervenient na naroku 1. 10. 2020 sodišču očital kršitev pravil postopka in navedel, da ima pravico biti slišan, kar pa se je nanašalo na njegovo trditev, da je imel manj kot 24 ur časa od pregleda sodnega spisa do naroka, zaradi česar se na narok ni mogel pripraviti. Sodišče prve stopnje je intervenientu dalo rok 15 dni, v katerem se je lahko opredelil do navedb pravdnih strank v spisu. Omenjeni očitek sodišču prve stopnje torej ni bil dan v zvezi z opustitvijo zaslišanja predlaganih prič.

9. Stranski intervenient je na naroku 12. 1. 2022 uveljavljal bistveno kršitev določb postopka zaradi neutemeljene zavrnitve predlaganih dokazov z zaslišanjem prič in kršitve načela kontradiktornosti, vendar v pritožbi svojih očitkov ne konkretizira. Zato se pritožbeno sodišče do njih ne more opredeliti. Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje posamezne od predlaganih prič pa v celoti sprejema.

Glede pomena dejstva, da objekt v času škodnega dogodka ni bil dokončan

10. Zmotno je stališče pritožnika, da po sami naravi stvari projektant (nikoli) ne odgovarja za škodo, ki je nastala na nedokončanem objektu, saj je navedeno odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera. V danem primeru pa je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je bil projektant dolžan predvideti odvodnjavanje vode z drenažo že v fazi projektiranja objekta. Izvedbo drenažnega sistema je navajalo že Geotehnično poročilo o raziskavah tal in pogojih temeljenja, ki ga je pri SPL naročil projektant sam. Poleg tega ga je o problemu zalednih meteornih voda, ki so ob večjih nalivih poplavljale parcelo, na kateri naj bi se gradil objekt C., obvestil tudi naročnik. Sistem drenaže pa se, kot je to navedel izvedenec, zgradi vzporedno z izgradnjo razvoda fekalne in meteorne kanalizacije med temelji, s povezavami te z razvodi kanalizacije izven temeljev. Zgrajena drenaža bi po oceni sodišča prve stopnje, oprti na mnenje izvedenca, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča prepričljivo, v škodnem dogodku dne 4. 2. 2017 bistveno pripomogla k odvodnjavanju in bistveno omejila nastanek škode, saj bi bila, v kolikor bi bila v projektni dokumentaciji predvidena, zgrajena že do škodnega dogodka. Glede na navedeno ni odločilno, da je projektant predvidel protipoplavne ukrepe, ki bi jih bilo možno v celoti zagotoviti šele ob dokončanju gradnje ter opravljenih vseh ustreznih preizkusih (izvedba hidroizolacije na vseh podzemnih in vkopanih delih objekta; izvedba varovalnega nasipa vzhodno od objekta C.; višinska regulacija območja objekta; zasnova kanalizacije v dveh ločenih sistemih (fekalna in padavinska), ki je bila načrtovana vodotesno).

11. V kolikor bi bila drenaža v projektu predvidena, pa do škodnega dogodka še ne bi bila narejena, projektant za nastalo škodo ne bi bil odgovoren, saj mu napake ne bi mogli očitati. Prav tako ne v primeru, ki ga v podkrepitev trditev, da projektant ne odgovarja za škodo, ki je nastala na nedokončanem objektu, omenja pritožnik, in sicer, če nastane škoda zaradi vdora padavinske vode v objekt, ko streha še ni zgrajena, projektant pa izgradnjo te predvidi. Navedena situacija tako ni primerljiva z obravnavano.

12. Dejstvo, da objekt v času škodnega dogodka še ni bil dokončan, torej projektanta ne razbremenjuje odgovornosti za nastalo škodo. Očitek sodišču prve stopnje, da je bistveno kršilo določbe postopka, ker se do trditev stranskega intervenienta v zvezi z protipoplavnimi ukrepi, ki jih je v projektu predvidel, ni opredelilo, pa je neutemeljen, saj je ugotovilo, da bi izvedba drenaže (in ne navedeni ukrepi), ki bi morala biti v projektu predvidena glede na lokacijo objekta in sestavo terena, bistveno pripomogla k zmanjšanju škode.

Glede vzročne zveze med nastalo škodo in ravnanjem projektanta

13. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni primerno pojasnilo vzročne zveze med ravnanjem projektanta in nastalo škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da objekt ni imel ustrezno projektirane rešitve glede na njegovo lego in težave z vodami, saj ni predvidel drenaže okoli objekta, čeprav so bili v geotehniškem poročilu, ki ga je naročil projektant sam, navedeni tehtni razlogi za njeno izvedbo. Pravilno je tudi ocenilo, da iz izvedenih dokazov izhaja, da do poplave in škode ne bi prišlo oziroma bi bila ta bistveno manjša, v kolikor bi bila izdelana drenaža, saj bi drenažni sistem odvodnjaval večjo količino vode in tako olajšal delo črpalkam.

14. Pritožnik trdi, da drenaža škode ne bi preprečila ter da zato ni podana vzročna zveza med ravnanjem projektanta (opustitvijo izvedbe drenaže) in nastalo škodo. Navaja, da je ves čas opozarjal, da so bile precej večje količine padavin na območju gradbišča prisotne tako pred škodnim dogodkom 4. 2. 2017 kot tudi po njem (količine teh navaja), pri čemer te niso povzročile nobene večje škode na objektu. Trdi, da bi se, če bi bila poplavna varnost objekta odvisna od obodne drenaže oziroma če bi škodo v kletnih prostorih povzročila za obodne zidove zatekla voda ali morebitna talna voda, tovrstne poškodbe vsaj v minimalnem delu morale pojaviti tudi v primeru drugih neurij, pa jih ni bilo. Sodišču prve stopnje očita, da se do njegovih navedb, da ob bistveno obilnejših padavinah ni prišlo do škode na objektu, čeprav ni bilo drenaže, ni opredelilo. Ker naj bi šlo za bistvene navedbe projektanta, sodbe naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da se glede padavin sklicuje na laično izpovedbo izvedenca, ki ni izvedenec hidrološke stroke in meteorologije niti ni imel naloge oceniti padavin na območju gradbišča. Podana naj bi bila bistvena kršitev določb postopka, napačno pa naj bi bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje.

15. Očitki niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedencu, ki je pojasnil, da je bila v času škodnega dogodka velika količina vode, kar ni nujno samo od dnevnih padavin na območju objekta v času škodnega dogodka, ter da so na posameznih delih obale lahko zelo različne padavine. Navedel je, da poleg tega na območju tega objekta obstaja neka meja količine padavin, ki razmejuje, kdaj se tja prelijejo padavinske vode iz bližnjih vinogradov, ter da nekaj vode sam teren vinogradov absorbira, povečana količina padavin pa povzroči površinsko nabiranje in nato prelivanje površinske vode iz vinogradov direktno na površino gradbišča, do česar je po mnenju izvedenca prišlo tudi v škodnem dogodku. Čeprav A. A. ni izvedenec hidrološke stroke in meteorologije, njegovo mnenje v tem delu ni brez dokazne vrednosti. Poleg tega se je tožeča stranka sklicevala na izvedensko mnenje B. B. z dne 11. 5. 2017 in navedla, naj se to šteje kot del njene trditvene in dokazne podlage (A27), ki pa je v končnih ugotovitvah med drugim navedel, da se je pri pregledu podatkov ARSO o količini padavin na najbližji referenčni točki v D. izkazalo, da je na ta dan padlo v 24-tih urah 4,1 mm dežja, kar ne presega za omenjena dneva 4. in 5. februar običajnih količin padavin, in da pri tem ne moremo govoriti, da je šlo za neurje z močnimi nalivi, ampak je šlo za običajna deževna dneva, da pa je bila omenjena količina padavin po njegovem mnenju zadostna, da je prelila že akumulirano in nedrenirano vodo od predhodnih deževij, ki se je zadrževala v izkopu v okolici stavbe, kjer ni bilo drenaže. 16. Ker je bila torej na dan škodnega dogodka voda v okolici objekta že akumulirana, pritožnik s trditvijo, da so bile precej večje količine padavin na območju gradbišča prisotne tako pred škodnim dogodkom kot tudi po njem, pri čemer niso povzročile nobene večje škode na objektu, ne more izkazati, da drenaža škode 4. 2. 2017 ne bi preprečila ter da zato ni podana vzročna zveza med ravnanjem projektanta in nastalo škodo.

17. Pritožbeno sodišče tako v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da primarni vzrok za nastalo škodo predstavlja napaka v projektni dokumentaciji, ki ni predvidela drenaže. Drugi vzrok pa je predstavljal prenizko projektiran prezračevalni jašek, v katerega je vdrla voda, kar je povzročilo dodaten dotok vode v objekt. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je projektant po škodnem dogodku tudi spremenil projekt tako, da je vanj vključil drenažo in povišal prezračevalni jašek.

18. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo mnenju izvedenca, saj je to jasno, popolno in brez notranjih nasprotij ter strokovno prepričljivo.

Glede izdelave projekta v skladu s pravili stroke

19. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.

20. Običajna lastnost projektne dokumentacije je, da obsega vse sestavine, ki jih mora glede na vrsto projektne dokumentacije, ki je predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja, obsegati po Zakonu o graditvi objektov in drugih prisilnih predpisih, ki določajo obvezne vsebine projektne dokumentacije posamezne vrste. Kršitve teh predpisov sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Ugotovilo pa je napako, katere vzrok je nepravilno upoštevanje lastnosti zemljišča1 oziroma lege objekta glede na težave z vodami. Ločiti je namreč treba med napakami projektne dokumentacije, ki obstajajo, če ta ne obsega sestavin, ki jih določajo gradbeni predpisi oziroma dodatnih (pogodbeno dogovorjenih) sestavin, in napakami, ki obstajajo, če značilnosti objekta, ki je predmet projektne dokumentacije, niso ustrezne glede gradbenih značilnosti, kot so te določene s projektnimi rešitvami. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je projektant storil strokovno napako, ker ni upošteval navodil iz geotehniškega poročila v zvezi z izvedbo obodne drenaže, ni pa pri izdelavi projekta za gradbeno dovoljenje kršil splošnih pravil tehnike, tehničnih predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb tehnične inšpekcije ali nadzornega organa. Le v smislu slednjega je zaključilo, da je projektant izdelal projekt v skladu s pravili stroke, torej v skladu z zakonskimi predpisi. To jasno izhaja iz konteksta celotne obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato ta ni v nasprotju sama s seboj, kot to trdi pritožnik.

Glede nastanka škode

21. Pritožnik trdi, da voda, ki je morda zatekla v zasip ob objektu in ki bi jo lahko odvedla drenaža, nikakor ni tista, ki je povzročila poškodbe in škodo na objektu, temveč je poškodbe v kleti objekta dne 4. 2. 2017 povzročila voda, ki je v klet pritekla preko nefinaliziranega in nezaščitenega kanalizacijskega razvoda oziroma preko odprtega zbiralnika fekalne kanalizacije in bližnjega, prav tako odprtega revizijskega jaška fekalne kanalizacije. To naj bi potrdil tudi nadzornik C. C. 22. Navedeno je C. C. res izpovedal, vendar pa je izpovedal tudi, da bi v primeru, če bi bila izvedena drenaža med temelji, ta pobrala vodo, ki se je nahajala tudi med temelji in vodo, ki je bila akumulirana okrog obodnih sten med temelji. Tudi izvedenec je navedel, da bi drenažni sistem, v kolikor bi bil izveden, lahko odvedel površinsko vodo, ki se je iztekala v gradbeno jamo. Večkrat je poudaril, da bi izveden drenažni sistem, ki je namenjen odvodnjavanju podzemnih voda, bistveno pripomogel k zmanjšanju nastale škode ob škodnem dogodku in svoje ugotovitve tudi argumentirano obrazložil. Pri tem je upošteval, da je voda vdirala v notranjost zgradbe preko nedokončanih elementov zgradbe (kanalizacijske odprtine; zunanji prezračevalni jašek).

23. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da voda, ki bi jo lahko odvedla drenaža, nikakor ni tista, ki je povzročila škodo na objektu.

Glede odgovornosti izvajalca

24. Sodišče prve stopnje je upoštevalo zakonske določbe, po katerih mora izvajalec zagotavljati varnost pri izvajanju gradnje in skrbeti, da je zagotovljena varnost objekta in jih pravilno uporabilo. Navedlo je, da mora izvajalec poskrbeti na gradbišču za vse varnostnega ukrepe in tako urediti gradbišče, da delo poteka varno in brez škod in poškodb (28. do 37. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Na podlagi ocene izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da je izvajalec soodgovoren za nastalo škodo, ker ni izvedel nobenega ukrepa za preprečitev naliva površinskih voda (nasip, odvodni jarki), razen potopnih črpalk, ki pa ob hujšem nalivu niso bile učinkovite. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da bi ustrezna ureditev gradbišča delno omilila nastalo škodo, da pa je izvorna napaka v projektni dokumentaciji. Na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je ugotovilo, je tako sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da sta projektant in izvajalec soodgovorna za nastalo škodo in sicer projektant v višini 70 %, izvajalec pa v višini 30 % in takšno odločitev tudi ustrezno obrazložilo (36. in 37. točka v povezavi z 21. do 37. točko obrazložitve). Očitki pritožnika, da izpodbijana sodba v tem delu ni vsebinsko obrazložena, da je arbitrarna ter da je ni mogoče preizkusiti, ob povedanem niso utemeljeni, očitana bistvena kršitev določb postopka pa ni podana.

Zaključek

25. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP), ko je ta v tem delu tudi uspešno prestala pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

26. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Prim. Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 1086.