Jedro

Ker se stranki v pogodbi o zaposlitvi nista dogovorili za poskusno delo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana zaradi domnevno neuspešno opravljenega poskusnega dela, nezakonita. Izostanka izrecne pogodbene določbe o poskusnem delu namreč ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na splošni akt delodajalca – tožene stranke (v katerem je za delovno mesto, za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, predvideno poskusno delo) niti z obvestilom delavca – tožnice, saj na podlagi obvestila ni mogoče šteti, da se s poskusnim delom strinja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 7876/2007 z dne 16. 11. 2007, s katero je tožena stranka tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi št. 105/07 z dne 7. 5. 2007, in jo razveljavilo. Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki dne 20. 11. 2007 ni prenehalo, ampak še traja, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji vpisati v delovno knjižico delovno dobo za čas od 20. 11. 2007 do vrnitve na delo, jo za to dobo prijaviti v zavarovanje in ji obračunati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 1.224,17 EUR in od tako obračunanega mesečnega bruto zneska obračunati in plačati za tožnico predpisane davke in prispevke, navedeni mesečni bruto znesek, zmanjšan za obračunane davke in prispevke, pa plačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 502,82 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper to sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga njeno spremembo, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglaša stroške pritožbe. V izogib ponavljanju se v celoti sklicuje na navedbe, podane v odgovoru na tožbo, izrecno pa navaja, da četudi poskusna doba ni bila izrecno navedena v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med strankama, glede na vse okoliščine ni mogoče zaključiti, da ta ni bila posebej dogovorjena. Meni, da je tožnica vedela, da se pogaja za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom, saj je to izhajalo iz vseh pozivov in dokazil, ki so bili objavljeni, sprejeti oziroma tožnici vročeni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi (objava v Dolenjskem listu, dopis tožene stranke z dne 27. 3. 2007, sklep o izbiri z dne 20. 3. 2007 in dopis tožene stranke z dne 7. 5. 2007). Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi sta se torej pravdni stranki dogovarjali o poskusni dobi, kot izhaja iz vseh dokazil pa je na tak dogovor pristala tudi tožnica. Tožnica je s podpisom pogodbe o zaposlitvi potrdila tudi seznanitev s prilogo te pogodbe „podatki o delovnem mestu“, v kateri je šestmesečno poskusno delo izrecno določeno. Dodaja še, da je bila tožnica pred tem v delovnem razmerju pri drugi banki in je zato vedela, da je v bančnem sektorju povsem običajno, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo s poskusno dobo. Ker meni, da je bilo poskusno delo med strankama dogovorjeno, je bila izpodbijana izredna odpoved tožene stranke zakonita, saj bi sodišče z izvedbo predlaganih dokazov ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, ker tožnica ni uspešno opravila preskusne dobe.

V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da je materialno pravno stališče tožene stranke zmotno in v nasprotju s takrat veljavnimi določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), ki urejajo poskusno delo, kot tudi z določbami Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic v RS (KPDb, Ur. l. RS, št. 81/2004 in naslednji). Po tožničini oceni niso izpolnjeni formalni pogoji za poskusno delo in poudarja, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi toženi stranki pojasnila, da na poskusno delo ne pristaja zaradi svoje starosti in bogatih izkušenj v bančništvu. V primeru neuspešnega poskusnega dela bi se namreč zaradi starosti težko zaposlila, pri prejšnjem delodajalcu - banki X d.d. pa je imela relativno varno oziroma zagotovljeno zaposlitev. Pogodbe, ki bi vsebovala poskusno delo, tožnica ne bi podpisala, zato ne drži, da je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi na poskusno delo pristala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 52/07) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pri čemer pritožba postopkovnih kršitev ne uveljavlja. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja: Iz izpodbijane sodbe in izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnica dne 21. 5. 2007 podpisala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje del in nalog delovnega mesta vodja poslovalnice III, ... (priloga B1), pri čemer v pogodbi o zaposlitvi ni nikjer določeno poskusno delo. V zvezi z delovnim mestom je v 3. členu navedeno, da so zadolžitve in naloge delovnega mesta razvidne iz opisa delovnega mesta, ki je priloga 1 te pogodbe. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se pogodba na prilogo 1 „podatki o delovnem mestu“ sklicuje zgolj glede vsebine dela oziroma odgovornosti, ne pa na zahteve delovnega mesta, kamor sicer sodi šestmesečno poskusno delo.

ZDR v 1. odstavku 125. člena določa, da se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita o poskusnem delu. Po določbi 2. odstavka 55. člena KPDb je poskusno delo dovoljeno uvesti le ob kumulativno podanih predpostavkah, med katerimi je tudi ta, da je v pogodbi o zaposlitvi, ki jo skleneta delodajalec in izbrani delavec, poskusno delo posebej dogovorjeno.

Poskusno delo s pogodbo o zaposlitvi med strankama ni bilo dogovorjeno, na kar ne morejo vplivati splošni akti delodajalca in njegovi sklepi oziroma morebitno predhodno dogovarjanje strank, ki se v pogodbi o zaposlitvi ni realiziralo. Pogodba o zaposlitvi se na prilogo 1 „podatki o delovnem mestu“ iz Kataloga delovnih mest tožene stranke sklicuje zgolj glede zadolžitev in nalog, ki so opisane v razdelku vsebina del in odgovornosti, ne pa na zahteve delovnega mesta, kjer je vpisano poskusno delo. Zgolj seznanitev tožnice s tem, da je med pogoji tega delovnega mesta tudi opravljanje poskusnega dela, še ne pomeni tudi pristanek tožnice na to. S pogodbo o zaposlitvi se stranki za poskusno delo nista dogovorili, kar pa je nujen pogoj za veljavnost tega instituta tako po ZDR kot tudi po kolektivni pogodbi, ki stranki zavezuje. Pritožbeno sodišče se tako z razlogi sodišča prve stopnje strinja in jih ne ponavlja.

Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, zato se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo, ker ni utemeljena, in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato pritožbene stroške na podlagi 154. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP krije sama.

Tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj odgovor na pritožbo ne predstavlja potrebnega stroška, ker ne vsebuje ničesar novega, kar bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve oziroma k rešitvi pritožbe. Izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155 ZPP.