8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. z Ž. Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F., odvetniki v Z., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 959/2001 z dne 16. 9. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. U 1182/99 z dne 19. 9. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je bil pritožnik poklican na prestajanje kazni zapora naslednji dan po pravnomočnosti odločbe. Ministrstvo za pravosodje je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Upravno sodišče je tožbi ugodilo, odločbo Ministrstva za pravosodje odpravilo in zadevo vrnilo temu organu v novo odločanje. Pritožnik je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da sta sodišči spregledali razloge, na podlagi katerih bi morali odločbo direktorja Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij izreči za nično. Upravni organ naj bi kršil določbo 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – p. b. – v nadaljevanju ZUP/86), ki določa, da se upravni postopek uvede, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Prvo dejanje v postopku naj bi opravil nepristojni organ – Ministrstvo za pravosodje, ko naj bi dne 18. 12. 1998 izdalo odredbo o postavitvi izvedenca. S tem naj bi nezakonito poseglo v pristojnost prvostopenjskega upravnega organa. Pritožnik meni, da je mogoče določbo 267. člena ZUP/86 v delu, kjer kot ničnostni razlog opredeljuje odsotnost zahteve stranke, smiselno razlagati kot ničnostni razlog za primer, ko upravni postopek ni bil uveden z dejanjem pristojnega organa. Navaja, da sta odločitvi sodišč očitno napačni in Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi odpravi.

B.

3.Iz navedb ustavne pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo sodišč o odpravi drugostopenjske upravne odločbe in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje ter zatrjuje obstoj razloga, zaradi katerega se odločba izreče za nično. Takšne navedbe same po sebi ne morejo biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Očitki pritožnika, da sta odločitvi sodišč očitno napačni, bi bili lahko relevantni z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic. Vendar pa izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati arbitrarnosti oziroma samovoljnosti. Sodišči sta odločitev oprli na ustrezne določbe zakonov in jo razumno utemeljili. Temeljno vprašanje, ki se je reševalo v postopku pred Upravnim sodiščem, je bila pravilnost izvedbe dokaza z izvedenci. O tem je Upravno sodišče razsodilo v korist pritožnika. Vrhovno sodišče je sicer ugotovilo, da odredbe o postavitvi izvedenca ni izdala pristojna oseba, vendar je menilo, da ne gre za razlog, zaradi katerega se upravni akt izreče za ničnega. Zgolj dejstvo, da pritožnik razloge, zaradi katerih se odločba izreče za nično, razume drugače, ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer