Jedro

Stališče sodišča druge stopnje, da je odločbo o dodelitvi spornega stanovanja z dne 26.8.1991 izdal nepristojen organ in da je bila kot taka nezakonita, je pravilno. Vendar pa je tožnik z zavrnitvijo zahtevka za izpraznitev spornega stanovanja za nazaj pridobil pravico uporabljati sporno stanovanje, torej položaj imetnika stanovanjske pravice. Glede na to mu gre pravica do odkupa stanovanja.

Izrek

1. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišče prve stopnje.

2. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 309 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede dvoinpolsobnega stanovanja v Murski Soboti s pripadajočimi skupnimi prostori, deli in napravami in zemljiščem pod pogoji Stanovanjskega zakona (SZ; Uradni list RS, št. 19/91-I, 9/94-odl. US, 21/94, 22/94-odl. US, 23/96, 1/00 in 29/03-odl. US) in za izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zahtevanimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da je bilo razpolaganje vojaških organov s stanovanji po 25. 6. 1991 nezakonito. Zaradi tega tožnik z odločbo z dne 26. 8. 1991 ni pridobil stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Ker ob uveljavitvi SZ ni imel stanovanjske pravice, je zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe po pogojih, ki jih določa SZ, neutemeljen. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka.

3. Pravna naslednica tožnika v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik ni pridobil stanovanjske pravice na spornem stanovanju in da je ni izgubil na prejšnjem stanovanju, glede na okoliščine primera nevzdržno. Stališče, da so vojaški organi po 25. 6. 1991 izgubili pravico razpolagati z vojaškimi stanovanji, velja za primere, v katerih je šlo za prvo dodelitev stanovanja. Tožena stranka ni tožniku nikoli ponudila, da lahko odkupi prejšnje stanovanje. Odločbo o dodelitvi spornega stanovanja je predložil Teritorialni obrambi. Ker se toženka ni nikoli obrnila nanj niti s predlogom za sklenitev najemne pogodbe, je upravičeno štel, da ima pravno veljavno stanovanjsko pravico. Revidentka predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila. 5. Revizija je utemeljena.

6. Tožnik zahteva sklenitev kupoprodajne pogodbe glede spornega stanovanja na podlagi 117. člena SZ, po kateri so lastniki stanovanj, ki so to postali na podlagi nekaterih določb SZ, dolžni na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico imel na dan uveljavitve SZ, prodati bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico. Sporno je, ali je tožnik ob uveljavitvi SZ imel stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je predmet tožbenega zahtevka.

7. Pred sodiščema prve in druge stopnje je bilo ugotovljeno:- da je bil tožnik imetnik stanovanjske pravice na (enoinpolsobnem) stanovanju na Ptuju, - da mu je bilo z odločbo organa JA z dne 26. 8. 1991 dodeljeno sporno stanovanje v Murski Soboti, - da je dne 8. 10. 1991 stanovanje na Ptuju predal organu JLA,- da se je že pred tem preselil v sporno stanovanje,- da je bil toženkin zahtevek za izpraznitev spornega stanovanja, ki ga je utemeljevala s tem, da je tožnik v stanovanju nezakonito, pravnomočno zavrnjen.

8. Revidentkino stališče, da je bila dodelitev stanovanj s strani vojaških organov JLA po 25. 6. 1991 nezakonita le v primeru, ko je šlo za dodelitev stanovanja osebam, ki dotlej niso bili imetniki stanovanjske pravice, ni pravilno. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je Republika Slovenija z uveljavitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL) in Ustavnega zakona za izvedbo te listine (UZITUL; Ur. list RS, št. 1/91-I) prevzela vse pravice in obveznosti, ki so bile prej prenešene na organe SFRJ. V skladu z 9. členom UZITUL je prevzela v svoje upravljanje vse premoženje na območju Republike Slovenije, tudi tisto, s katerim so upravljali zvezni upravni organi, med njimi JA. Stališče sodišča druge stopnje, da je odločbo o dodelitvi spornega stanovanja z dne 26. 8. 1991 izdal nepristojen organ in da je bila kot taka nezakonita, je zato pravilno. Vendar pa se obravnavani primer od drugih primerov, v katerih je šlo za dodelitev stanovanja s strani vojaških organov po 25. 6. 1991, razlikuje v tem, da je bil po tožnikovi preselitvi v sporno stanovanje zahtevek tožene stranke kot lastnice stanovanja za izpraznitev pravnomočno zavrnjen. S tako odločitvijo (čeprav je bila sprejeta po uveljavitvi SZ) je tožnikov pravni položaj, ki je nastal s preselitvijo v sporno stanovanje, konvalidiral. Z zavrnitvijo zahtevka za izpraznitev spornega stanovanja je tožnik za nazaj pridobil pravico uporabljati sporno stanovanje, torej položaj imetnika stanovanjske pravice.

9. Ob neizpodbijanih drugih ugotovitvah sodbe sodišča prve stopnje, ki so - kolikor gre za materialnopravne zaključke - pravilne, je tožbeni zahtevek utemeljen. Glede na to je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo, tako da se toženkina pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3 in 45/2008; ZPP).

10. Odločitev o stroških postopka in o revizijskih stroških temelji na 154. členu ZPP. Z vzpostavitvijo prvostopenjske sodbe je že odločeno, da je toženka dolžna tožeči stranki povrniti stroške, ki so ji nastali v postopku na prvi stopnji. Glede na to, da je revidentka z revizijo v celoti uspela, pa ji je toženka dolžna povrniti tudi stroške revizijskega postopka. Priznani stroški predstavljajo strošek za sestavo revizijo, za materialne stroške, za poročilo stranki in za davek na dodano vrednost. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (l. št. 74). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006.