Jedro

ZLPP v nobeni določbi ne določa, da bi morala Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ob odobritvi programa lastninskega preoblikovanja, ali ob odobritvi vpisa podjetja v sodni register, preverjati tudi ustreznost in pravilnost sestave organov, ki so o tem odločali, njihovo sklepčnost ali podobne okoliščine oz. dejstva. Ker to ni predmet upravnega postopka odobritve programa lastninskega preoblikovanja oz. odobritve vpisa v sodni register, tudi sodno varstvo o tem ne more biti zagotovljeno v okviru upravnega spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1992/98-24 z dne 21.6.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) s 1. točko izreka zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.12.1998, z 2. točko izreka pa odločilo, da se zahteva stranke z interesom za povračilo stroškov postopka zavrne. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Agencija) z dne 29.10.1998, s katero je bil dovoljen vpis lastninskega preoblikovanja podjetja S... d.d. L. v sodni register. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da v postopku za izdajo soglasja za vpis lastninskega preoblikovanja podjetja v sodni register, torej v postopku za izdajo drugega soglasja, ni mogoče ugovarjati sprejetemu programu za preoblikovanje podjetja, sploh pa ne tega, da je program lastninskega preoblikovanja podjetja sprejel organ, ki naj ne bi bil oblikovan v skladu z veljavnimi predpisi. Iz določb 19. in 20. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) izhaja, da je postopek lastninskega preoblikovanja razdeljen v dve fazi. Prva faza, v kateri Agencija presoja pravilnost programa, se zaključi z izdajo odločbe o soglasju k programu ali o zavrnitvi programa. V drugi fazi pa se v skladu z odobrenim programom izvede lastinsko preoblikovanje. Ta faza se konča s prijavo za vpis v sodni register, preoblikovanje pa je izvedeno z dnem vpisa v sodni register, pri čemer mora podjetje pred vpisom v sodni register pridobiti soglasje Agencije - drugo soglasje. V postopku za izdajo drugega soglasja Agencija ugotavlja le, ali je podjetje izvedlo lastninjenje v skladu z odobrenim programom. Ker je v tem primeru podjetje v celoti izvedlo lastninsko preoblikovanje skladno z odobrenim programom, tožnik pa neskladnosti izvedenega lastninjenja z odobrenim programom niti v pritožbi niti v tožbi ne zatrjuje, je tožena stranka pritožbo tožnika utemeljeno zavrnila, ne da bi se spuščala v presojo ugovorov, ki se nanašajo na legitimnost organa upravljanja, ki je sprejel program lastninskega preoblikovanja podjetja tudi zato ne, ker ugotavljanje navedenih dejstev ni stvar, o kateri bi bil pristojen odločati upravni organ. Tožnik pa je sam zatrjeval, da je v zvezi z legitimnostjo organa upravljanja in njegovih sklepov sprožil ustrezni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Zahtevek stranke z interesom, torej omenjenega podjetja, za povračilo stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo na podlagi 23. člena ZUS.

Tožnik v pritožbi uveljavlja razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi. Strinja se sicer s tem, da v pritožbi zoper drugo soglasje ni mogoče uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na prvo soglasje Agencije, vendar navaja, da v svoji tožbi ni uveljavljal teh razlogov, temveč je uveljavljal razlog, da je tako program lastninskega preoblikovanja podjetja, kot tudi vse izvedbene akte v zvezi z uresničevanjem tega programa, sprejel organ podjetja, ki mu je potekel mandat in je bil zaradi tega organ v svoji sestavi nezakonit in zato tudi nepristojen za sprejemanje in izvedbo programa lastninskega preoblikovanja podjetja. Vztraja pri tem, da je zakonita sestava organa upravljanja in ne samo formalni naziv tega organa, procesna in materialna predpostavka, na katero mora pristojen organ paziti ves čas postopka. Predmet potrjevanja programa in odobritve vpisa v register je tudi pravilnost sprejema teh aktov na pristojnem organu, ki mora biti tudi zakonito sestavljen. Ker sta bili Agencija in tožena stranka seznanjeni z dejstvom, da je tožnik pred pristojnim sodiščem vložil ustrezno tožbo na ugotovitev neligitimnosti organov upravljanja in na ugotovitev ničnosti sklepov teh organov ter ob upoštevanju dejstva, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojno le sodišče, meni, da bi morali pristojni organi postopke o dajanju soglasij po ZLPP prekiniti, dokler ne bi o vprašanju legitimnosti organov upravljanja in o ničnosti sklepov odločilo pristojno sodišče. Žal pa o teh vprašanjih pristojno sodišče še ni odločilo.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Na pritožbo je odgovorila stranka z interesom v tem postopku S... d.d. po svojih zastopnikih, odvetniški družbi C., R., in partnerji. Navaja, da tožnik v vseh svojih postopkih uporablja izraz nezakonita sestava organa, pri čemer ne pojasni, kaj takšen izraz v materialnopravnem smislu pomeni, poleg tega za svoje trditve ne navaja veljavne zakonodajne podlage. O zakonitosti pravno organizacijske oblike njenih organov odloča registrsko sodišče, ki je o tem že dvakrat pravnomočno razsodilo in to leta 1992 in 1999. Da gre pri tej pritožbi za ponoven poskus zlorabe pravic s strani tožnika, je razvidno tudi iz tega, da tožnikovi razlogi v tožbah in pritožbah in v drugih vlogah temeljijo le še na postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V tej zadevi je okrožno sodišče s sklepom z dne 13.1.1999 že zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da niti za začasno odredbo smiselno pa tudi za sam zahtevek tožnik nima aktivne legitimacije. V tem postopku torej ni pričakovati, da bi tožnik s svojim zahtevkom uspel, posebej ob upoštevanju dejstev, da je takšno stališče do tožnikovih zahtevkov pred tem že zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Zato sodišču predlaga, da tožnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v izpodbijani sodbi.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča Agencija v postopkih odobritve programa lastninskega preoblikovanja podjetij (prvo soglasje) niti v postopkih odobritve vpisa podjetja v sodni register (drugo soglasje) po ZLPP nima pristojnosti presojati, ali je program lastninskega preoblikovanja podjetja in vse druge akte, potrebne za lastninsko preoblikovanje podjetja in za njegov vpis v sodni register, sprejel organ v zakoniti sestavi oziroma organ, katerega člani so imeli mandat v skladu s statutom podjetja. Naloge Agencije v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij so določene z ZLPP. Ta pa v nobeni določbi ne določa, da bi morala Agencija ob odobritvi programa lastninskega preoblikovanja, ali pa ob odobritvi vpisa podjetja v sodni register, preverjati tudi ustreznost in pravilnost sestave organov, ki so o tem odločali, njihovo sklepčnost ali podobne okoliščine oziroma dejstva. Ker to ni predmet upravnega postopka odobritve programa lastninskega preoblikovanja podjetja oziroma odobritve vpisa v sodni register, tudi sodno varstvo o tem ne more biti zagotovljeno v okviru upravnega spora. Zato tudi niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka, kar predlaga tožnik, njegovi pritožbeni ugovori o zatrjevani nezakoniti sestavi organa, ki je sprejel program lastninskega preoblikovanja podjetja, pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.