Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi ukinitve dejavnosti z dnem, ko dejavnost preneha. Na pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo in je odločilo, da delovno razmerje še traja, ker obrtnik delavcu ni odpovedal delovnega razmerja. Revizijo, ki jo je vložil toženec je revizijsko sodišče zavrnilo. Sama odjava obratovalnice nima za posledico prenehanje delovnega razmerja, če obrtnik delovnega razmerja ne odpove. Primerjava s stečajem podjetja ni utemeljena, saj delavcu lahko preneha delovno razmerje le iz razlogov, ki so določeni v zakonu. Za stečaj je to določeno, za odjavo obratovalnice pa ne.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpovedi tožene stranke tožeči stranki z dne 15.5.1992 in 11.6.1992 in je odločilo, da je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje 31.7.1992 zaradi prenehanja dejavnosti. Za čas od 15.6.1992 do 31.7.1992 je bila tožeča stranka v delovnem razmerju, zato je upravičena do vseh pravic iz delovnega razmerja.

Na pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo in ima za čas nezakonite odpovedi delovnega razmerja vse pravice iz delovnega razmerja. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da v primeru, če obratovalnica preneha, ker jo samostojni obrtnik odjavi v smislu 1. točke prvega odstavka 95. člena Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88), ki je veljal v času odpovedi delovnega razmerja, na delovno razmerje to ne vpliva, če delovno razmerje ni odpovedano po 125. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93, ZDR).

Zoper odločbo pritožbenega sodišča je vložila tožena stranka revizijo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijo je utemeljila s tem, da je tožena stranka odgovorna tožeči stranki za njeno terjatev ne le kot fizična oseba, ampak tudi kot oseba, ki opravlja samostojno gostinsko obrt. S prenehanjem obrti pa preneha tudi vsaka obveznost tožene stranke do tožeče stranke. Po prenehanju obrtne dejavnosti tožena stranka ne more prijaviti tožeče stranke v delovno razmerje in plačati obveznosti iz delovnega razmerja. Izpodbijana odločba je neizvršljiva. Tožena stranka je bila tudi podjetnica, če pa gre podjetje v stečaj, lastniki kot fizične osebe ne odgovarjajo za obveznosti podjetja.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91, ZPP). ZPP se v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94) smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizije ni utemeljena.

386. člen ZPP določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

V obravnavani zadevi ni bilo kršeno niti omenjeno določilo pravdnega postopka niti ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Pogodbo o delovnem razmerju sta sklenili stranki, ki sta fizični osebi, zato okoliščina, da je tožena stranka odjavila obratovalnico nima enakih pravnih učinkov, kot v primeru stečaja podjetja. Če gre podjetje v stečaj delavcem preneha delovno razmerje po samem zakonu, če pa preneha obratovalnica, zakon ne določa, da delavcu preneha delovno razmerje. Delavcu lahko preneha delovno razmerje le v primerih, ki jih določa zakon. Obrtnik lahko po lastni presoji odjavi obratovalnico, če pa želi, da preneha delavcu delovno razmerje, mu mora delovno razmerje odpovedati. Po prvi alinei 125. člena ZDR lahko zasebni delodajalec pisno odpove delovno razmerje, če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca. Po drugi alinei tega člena je dovoljena odpoved tudi v primeri, če preneha obratovalnica zasebnega delodajalca, v skladu s posebnimi predpisi. Zakon ne določa, da mora zasebni delodajalec v omenjenih primerih odpovedati delovno razmerje, ampak to le dopušča. 3. točka 43. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) določa, da odpove delodajalec delavcu delovno razmerje s pisnim obvestilom. V obvestilu mora navesti razloge za odpoved in pravni pouk o pravici do ugovora. Če odpoved ni pisna, nima pravnega učinka. Odpoved, ki je bila dana v pisni obliki in o kateri je odločilo sodišče prve stopnje je bila nezakonita, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno, odpovedi delovnega razmerja v vezi s prenehanjem obratovalnice pa sploh ni bilo, zato je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je spremenilo odločbo sodišča prve stopnje.

Ker izpodbija revizija to odločitev pritožbenega sodišča, jo je bilo treba na podlagi 393. člena ZPP zavrniti.