Jedro

Državljanstvo osebe, ki ni vpisana v evidenco o državljanstvu, se ugotavlja po predpisih, ki so veljali v času podržavljanja premoženja, to je po Zakonu o državljanstvu FLRJ. Za jugoslovanskega državljana ni mogoče šteti osebe, ki ni bila državljan predvojne Jugoslavije in tudi ni imela domovinske pravice v eni izmed občin na ozemlju FLRJ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 994/2001-7 z dne 16.1.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 7.5.2001. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote M. z dne 19.1.1999, s katero je bilo ugotovljeno, da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91), H.J.W., rojen 7.2.1894 v M., ni štel za jugoslovanskega državljana. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe sklicuje na Zakon o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45, Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48, v nadaljevanju: ZDrž), ki je v 1. odstavku 35. člena določal, da so za državljane FLRJ veljale vse osebe, ki so bile na dan 28.8.1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Državljanstvo FLRJ v smislu določb navedenega zakona pridobijo vse osebe, ki so imele na dan 6.4.1941 domovinsko pravico v eni izmed bivših jugoslovanskih občin. Po paragrafu 3 Zakona o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije je moral vsak državljan imeti domovinstvo po določbah o domovinstvu v eni od jugoslovanskih občin. Po paragrafu 15 Zakona o občinah je moral biti vsak državljan član kake občine, član občine pa je lahko bil samo državljan Jugoslavije. Domovinstvo je bilo po navedenem zakonu izenačeno s članstvom občine. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je je bil H.J.W., rojen v M. dne 7.2.1894, do leta 1934 državljan Kraljevine Jugoslavije in domovinsko pristojen v bivšo Občino M. Iz matičnega lista občanov Mesta M. pa je razvidno, da je bil imenovani v dokumentu prečrtan, poleg je tudi opomba, da je avstrijski državljan, pristojen v G., na podlagi dokumenta, št. ... Glede na navedeno je sodišče soglašalo s presojo tožene stranke, da je H.J.W. državljanstvo v Kraljevini Jugoslaviji prenehalo. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da upravni organ ni ugotavljal, na kakšen način mu je prenehalo državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, saj ugotovitve izhajajo iz podatkov takrat uradne evidence. Po pragrafu 3 Zakona o državljanstvu Kraljevine SHS se je namreč vodila točna evidenca o pristojnosti vseh državljanov Kraljevine Jugoslavije. Na podlagi Uredbe ministra za notranje posle za izvrševanje Zakona o državljanstvu Kraljevine Jugoslavije z dne 28.12.1928 se je moralo o vsakem odpustu oziroma o izgubi državljanstva obvestiti domovinsko občino, ker je morala le-ta vpisati v knjigo domovincev podatke o odpustu oziroma o izgubi državljanstva in izvršiti izbris s tem, da se je oseba v matični knjigi domovincev prečrtala.

Tožnica vlaga pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče sodbo spremeni in tožbi ugodi, odločbo tožene stranke odpravi in ji zadevo vrne v nov postopek oziroma sodbo razveljavi. Smiselno ponovi tožbene navedbe in navaja, da je v dokaz, o državljanstvu predložila domovinski list Mesta M. z dne 20.12.1918, iz katerega izhaja, da je bil H.J.W. domovinsko pristojen v takratno Mestno občino M. in je bil tako državljan Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije. Tožena stranka prenehanja državljanstva z ročno zapisanim zaznamkom v matičnem listu občanov ni dokazala.

Dokumenta, na podlagi katerega naj bi bil zapis izveden, ni pribavila, niti ni ugotavljala točnega datuma prenehanja državljanstva. S tem je kršeno določilo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z določilom 135. člena ZUP.

Nepravilna je ugotovitev, da podatek o prenehanju državljanstva izhaja iz uradne evidence. Uradna evidenca je bil vpis v knjigo domovincev, ne pa vpis v matični list. Dejansko stanje je zato nepravilno ugotovljeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje državljanstva osebe, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu, kot predhodnega vprašanja denacionalizacije po določbi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Po določbi 1. odstavka 35. člena ZDrž so se, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, z dnem uveljavitve tega zakona (28.8.1945) šteli za jugoslovanske državljane vsi tisti, ki so bili tega dne jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih. Na dan 28.8.1945 so postali državljani FLRJ vse tiste osebe, ki so imele na dan 6.4.1941 domovinsko pravico v eni od jugoslovanskih občin. Ni sporno, da je bil H.J.W. do leta 1934 državljan Kraljevine Jugoslavije, domovinsko pristojen v bivšo občino M. Glede na navedeno je za odločitev v tej zadevi pomembna ugotovitev, ali je imenovanemu leta 1934 domovinska pristojnost v občini M. prenehala. V upravnem postopku je bilo dejansko stanje ugotovljeno na podlagi listin: domovinskega lista Mesta M. z dne 20.12.1918, in matičnega lista občanov Mesta M. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Uradne evidence, ki jih pristojni organ vodi na podlagi zakona, imajo značaj javne listine. To pa pomeni, da veljajo dejstva, zapisana v uradnih evidencah za resnična, dokler se ne dokaže nasprotno s pravnomočno sodbo pristojnega sodišča. Takšne sodbe pa tožnica niti ne zatrjuje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki. Organ prve stopnje je namreč svojo odločitev oprl na podatek iz matičnega lista občanov Mesta M., kar je izpisek iz uradne evidence, in je zato tudi ta list javna listina. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je imenovanemu domovinska pristojnost v Občini M. prenehala. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bil imenovani na dan 6.4.1941 domovinsko pristojen v eno od jugoslovanskih občin. Zato je pravilna odločitev, da H.J.W. ni bilo mogoče šteti za jugoslovanskega državljana v smislu Zakona o državljanstvu FLRJ.

Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.