Jedro

Obstoj fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v nepravdnem postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti biti stranka (člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na mesto neobstoječe - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot materialnopravni zavezanec niti kot njegov procesni zastopnik in tudi ne kot zastopnik neznanih dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi sodišče le v uvedenem zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo meje.

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo predlagatelji. Uveljavljajo vse pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Poudarjajo, da ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da negativne procesne predpostavke pomanjkanja procesne legitimacije nasprotnih udeležencev ni mogoče sanirati.

Predlagatelji so poskušali dopolniti svoj predlog z navedbo dedičev umrlega predlagatelja, vendar to ni mogoče, saj po pokojnem A. R. zapuščinski postopek ni bil izveden in njegovi pravni nasledniki niso znani. Zato so predlagali postavitev skrbnika za poseben primer na podlagi določbe 211. in 212. člena ZZZDR. O tem predlogu pa sodišče ni odločalo, čeprav bi moralo. S postavitvijo skrbnika za poseben primer bi postal pokojni nasprotni udeleženec procesno sposobna stranka. Sodišče bi najprej moralo odločati o predlogu za postavitev skrbnika za poseben primer. Šele če bi ta predlog zavrnilo, predlagatelji pa tudi po tem ne bi odpravili procesne pomanjkljivosti, bi lahko zavrglo predlog. Nelogično je razlogovanje sodišča, da lastnik premoženja ni znan, zanj se le ne ve, kdo je.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožniki menijo, da je sodišče prve stopnje procesno nepravilno odločilo, ker ni predhodno odločilo tudi o njihovem predlogu za postavitev skrbnika za poseben primer v smislu določb 211. in 212. člena ZZZDR. Takšno pritožbeno stališče pa ni pravilno. Obstoj fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v nepravdnem postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti biti stranka (člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe oziroma v nepravdnem postopku predloga in mora sodišče v skladu z 82. členom ZPP v zvezi s

37. členom ZNP ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko sploh stranka oz. udeleženec postopka (glej na primer sklep VS RS II Ips 186/98, z dne 31.3.1999; objavljen v sodni bazi SOVS). To pa pomeni, da zoper mrtvo fizično osebo ni dopustno niti začeti sodnega postopka, kakršen je nepravdni postopek. Da je sploh mogoče meritorno odločanje o predlogu mora biti torej ta uperjen zoper osebo, ki je lahko stranka v postopku, torej zoper obstoječo fizično osebo. Če je uperjen zoper mrtvo osebo gre za procesno pomanjkljivost oz. absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 1. odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje (glej tudi razloge že zgoraj cit. odločbe VS RS). Takšen predlog je potrebno zavreči, kot je to storilo sodišče prve stopnje (5. odstavek cit. člena ZPP). Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na mesto neobstoječe - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot materialnopravni zavezanec niti kot njegov procesni zastopnik in tudi ne kot zastopnik neznanih dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi sodišče le v uvedenem zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131. člena ZPP. Določba 211. člena ZZZDR o postavitvi skrbnika v primeru, ko je potrebno poskrbeti za premoženje neznanega lastnika, torej ni uporabna za reševanje procesnih situacij, kakršna je konkretna, ko gre za vprašanje sposobnosti biti stranka v predlogu označenega nasprotnega udeleženca, ki mora biti izkazana že takoj na začetku postopka. Kot že procesno pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, torej ni izkazana absolutna procesna predpostavka, in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti s postavitvijo skrbnika za poseben primer, ki bi upoštevaje navedeno določbo ZZZDR lahko le skrbel za pokojnikovo premoženje, ne pa tudi nastopal namesto njega kot stranka oziroma kot njegov zastopnik ali kot zastopnik še neugotovljenih dedičev nasprotnega udeleženca. Zato sodišče prve stopnje tudi ni storilo procesne napake, ker o predlogu predlagateljev za postavitev skrbnika za poseben primer, ki naj bi nadomestil procesno pomanjkljivost na strani označenega mrtvega nasprotnega udeleženca, sploh ni odločalo.

Zato je moralo pritožbeno sodišče, ki tudi v okviru uradoma izvedenega procesnega preizkusa kakšnih nepravilnosti ni ugotovilo, pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 353 in 365/tč. 2 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).