Jedro

Pri tožniku v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni podana telesna okvara po določbah Sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 11. 2013 in št. ... z dne 5. 8. 2014 in da se tožeči stranki prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro od 6. 3. 2013, pri čemer mora toženka v 30 dneh odmeriti invalidnino za telesno okvaro in jo v istem roku izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

Ugotovilo je, da posledice poškodbe tožnika z dne 6. 3. 2014, ki jih je utrpel pri delu s strojem in sicer poškodba 2., 3. in 4. prsta desnice, ki se nanašajo na stanje po amputaciji končnih členov 2., 3. in 4. prsta desnice, ne pomenijo stanja telesne okvare, kakor je ta določena v poglavju VI. A, točke 6.b Sporazuma.

2. Pritožuje se tožnik. Prvostopenjskemu sodišču očita, da se to ni spuščalo v presojo pravnih pravil Sporazuma po 6.b točki VI. poglavja seznama zgornje okončine A, saj je tožnik zatrjeval, da pri njem podana telesna okvara po poglavju VI. zgornje okončine, B Funkcionalne motnje po 14. in 15. točki Seznama. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč 63. člen v zvezi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 5. 8. 2014, s katerim se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 29. 11. 2013, s katero se je zavrnila zahteva za pravico do invalidnine za telesno okvaro.

6. Prvostopenjsko sodišče je tudi s pomočjo izvedenca specialista kirurga ugotavljalo dejansko stanje in posledice poškodbe tožnika. Ugotovilo je, da je pri tožniku v posledici poškodbe na delu z dne 6. 3. 2014 prišlo do poškodbe 2., 3. in 4. prsta desnice, in sicer do amputacije končnih členov 2., 3. in 4. prsta. Pri tem je bila izvršena amputacija drugega prsta v višini DIP sklepa, gibljivost prsta: v MP sklepu ekstenzija popolna, fleksija zaostaja 10º, v PIP sklepu ekstenzija zaostaja 15º, fleksija je popolna. Amputacija je bila izvršena tudi na tretjem prstu v višini DIP sklepa, pri tem je gibljivost prsta v PM sklepu je ekstenzija -10º, fleksija je 90º. V PIP sklepu je ekstenzija -5º, fleksija zaostaja za 10º. V četrtem prstu je izvršena amputacija v višini DIP sklepa, gibljivost prsta: v MP sklepu ekstenzija popolna, fleksija je 90º. V PIP sklepu je ekstenzija -10º in fleksija -10º. S palcem lahko tožnik dotakne vršičke obeh prstov, prikrajšava prstov ne zajema v dolžino srednjega členka.

7. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ki je podano v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v ZPIZ-2). Upoštevajoč tretji odstavek 403. člena ZPIZ-2 je potrebno upoštevati določilo 143. do 145., 147. in 149. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, ZPIZ-1). Ta v prvem odstavku 143. člena določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Na podlagi drugega odstavka 143. člena pridobi zavarovanec pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (invalidnino) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. V skladu s tretjim odstavkom 143. člena določa vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar minister pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Telesne okvare so tako določene v Sporazumu o seznamu telesnih okvar (Sporazum, Ur. l. SFRJ, št. 38/1983 s spremembami).

8. Seznam telesnih okvar za zgornje okončine je opredeljen v poglavju VI. V točki A so določene izgube, ki se nanašajo na zgornje okončine, pri tem se v točki 6.b določene telesne okvare, ki se nanašajo na izgubo falange (členkov). V točki a gre za telesno okvaro v primeru izgube enega prstnega členka na palcu in po dveh prstnih členov na katerih koli štirih prstih ene roke. Po točki b gre za izgubo enega prstnega členka na palcu, po dveh prstnih členov na kazalcu in dveh prstnih členkov na katerih koli dveh prstih ene roke. Po točki c gre za izgubo enega prstnega členka na palcu in po dveh prstnih členov na sredincu, prstancu in mezincu ene roke. Po točki d gre za izgubo po dveh prstnih členov na vseh štirih prstih ene roke, razen na palcu. Pri tožniku gre za izgubo enega prstnega členka na drugem, tretjem in četrtem prstu desnice in tako pri njemu na tej podlagi ni ugotoviti telesne okvare.

9. Funkcionalne motnje zgornjih okončin so opredeljene v poglavju B. Pri tem je v točki 14 opisana telesna okvara, ki se nanaša na nepregibnost vseh metakarpofalangealnih in interfalangelanih sklepov od drugega do petega prsta, pri tem pa gre za ugoden položaj roke, če se lahko s palcem dotaknemo jagodic nepregibnih prstov. V točki 15 gre za hujše kontrakture štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke. Pri tožniku ne gre za nepregibnost vseh metakarpofalangealnih in interfalangelanih sklepov od drugega do petega prsta, niti ne gre za hujše kontrakture štirih prstov ali petih prstov, morebiti komplicirane z ankilozo posameznih sklepov, po teži oziroma ohranjenosti globalne funkcije roke, kakor je to določeno v 15. točki B poglavja VI Seznama.

10. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno zaključilo, da pri tožniku v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke ni podana telesna okvara po določbah Sporazuma ter je tako očitek pritožbe, da je pri tožniku podana telesna okvara zgornje okončine po točki A Izgube točke 6. b oziroma, da gre za funkcionalne motnje po 14. in 15. točki Seznama v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Pritožnik, ki v pritožbi ni uspel, v skladu s 154. členom ZPP krije stroške pritožbe sam.