Jedro

Sodišče prve stopnje je v okvir priznanih pravdnih stroškov tožene stranke nepravilno zajelo stroške za konferenco s stranko po tarifni številki 39/1 Odvetniške tarife (OT) in za pregled listin po tarifni številki 39/2 OT. Obe storitvi sta bili opravljeni v zvezi s sestavo odgovora na tožbo (za potrebe sestave odgovora na tožbo), kar pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta že zajeti v storitvi po tarifni številki 19/1 OT. Tožena stranka zato ni upravičena do povračila stroškov za navedeni storitvi tudi po tarifni številki 39 OT.

Podlago za odmero pravdnih stroškov predstavlja tudi določba petega odstavka 17. člena ZOdv, skladno s katero je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna iz naslova povrnitve pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sklepa na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100 - 6370421877, sklic ..., koda namena: GOVT, namen: vračilo stroškov za toženo stranko, po odločbi Bpp .../2017, plačati znesek 364,82 €, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sklepa pritožbenega sodišča povrniti pritožbene stroške v znesku 115,21 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.171,51 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišču prve stopnje očita, da je meritorno odločalo o stroškovnem zahtevku, ki ga je tožena stranka podala prepozno. Ker je bila tožba umaknjena na naroku za glavno obravnavo 27. 8. 2018, bi morala tožena stranka stroške priglasiti najkasneje do zaključka naroka. Toženi stranki so bili pravdni stroški priznani bodisi v previsokem znesku (stroški za pristop na narok 26. 3. 2018, ki ni bil ne poravnalni narok ne prvi narok za glavno obravnavo) bodisi neutemeljeno, saj ne gre za samostojno storitev (stroški za konferenco s stranko in pregled listin). Ker je bila toženi stranki v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč, bi bila odvetnica, ki je to pomoč izvajala, skladno s 17. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje bi smelo toženi stranki priznati stroške (največ) v višini 732,50 točk, oziroma povečano za potne in materialne stroške, v višini 364,82 EUR.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Postopek je tekel na podlagi tožbe, ki je bila v pravdni zadevi P 896/2017-II vložena kot nasprotna tožba, sodišče prve stopnje pa jo je obravnavalo kot samostojno tožbo (pravdi nista bili združeni). Drži sicer pritožbena navedba, da je tožeča stranka (in hkrati prva tožena stranka v pravdi P 896/2017-II) (nasprotno) tožbo umaknila na naroku 27. 8. 2018, vendar je to storila na naroku, opravljenem v zadevi P 896/2017-II. Postopek se je končal s sklepom o ustavitvi postopka, ki ga je tožena stranka prejela 31. 8. 2018. Njen stroškovni zahtevek, vložen istega dne, je pravočasen, vložen v roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je toženi stranki na podlagi njenega stroškovnega zahtevka priznalo naslednje pravdne stroške: 100 točk za konferenco s stranko, 100 točk za pregled listin, 1100 točk za sestavo odgovora na tožbo, 50 točk za sestavo vloge z dne 20. 3. 2018, 1100 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo 26. 3. 2018 in 40 točk za odsotnost iz pisarne, skupaj 2490 točk oziroma 1.142,91 EUR, povečano za potne stroške v višini 12,58 EUR in materialne stroške v višini 16,02 EUR, skupaj 1.171,51 EUR.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v okvir priznanih pravdnih stroškov tožene stranke nepravilno zajelo stroške za konferenco s stranko po tarifni številki 39/1 Odvetniške tarife (OT) in za pregled listin po tarifni številki 39/2 OT. Obe storitvi sta bili opravljeni v zvezi s sestavo odgovora na tožbo (za potrebe sestave odgovora na tožbo), kar pomeni, da ne gre za samostojni storitvi, temveč za storitvi, ki sta že zajeti v storitvi po tarifni številki 19/1 OT. Tožena stranka zato ni upravičena do povračila stroškov za navedeni storitvi tudi po tarifni številki 39 OT. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nagrado za zastopanje na naroku 26. 3. 2018 priznalo v previsokem znesku, po tarifni številki 20/1 OT, namesto po tarifni številki 20/3 OT. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, tega dne ni bil opravljen ne poravnalni narok ne prvi narok za glavno obravnavo, temveč je bil postopek prekinjen zaradi napotitve strank v postopek alternativnega reševanja sporov, narok pa preložen za nedoločen čas.

8. Toženi stranki je bila v postopku na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp .../2017 z dne 1. 8. 2018, dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja po odvetnici mag. A. A. Utemeljen je torej pritožbeni očitek, da predstavlja podlago za odmero pravdnih stroškov tudi določba petega odstavka 17. člena ZOdv, skladno s katero je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Vrednosti opravljenih storitev (sestava odgovora na tožbo in vloge z dne 20. 3. 2018, zastopanje na naroku 26. 3. 2018 in odsotnost iz pisarne) je zato treba ustrezno znižati (prepoloviti).

9. Ker so uveljavljeni pritožbeni razlogi v zvezi z višino priznanih pravdnih stroškov podani, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obveznost tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov (tožene stranke) znižalo za 806,69 EUR, torej na znesek 364,82 EUR (550 točk za sestavo odgovora na tožbo, 25 točk za sestavo vloge z dne 20. 3. 2018, 137,5 točk za zastopanje na naroku 26. 3. 2018 in 20 točk za odsotnost iz pisarne, skupaj 732,5 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 336,22 EUR, oziroma povečano za (neizpodbijane) potne in materialne stroške, 364,82 EUR). Ker je tožena stranka upravičenka do brezplačne pravne pomoči, mora tožeča stranka izvesti plačilo 364,82 EUR v korist proračuna Republike Slovenije (prim. 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči). V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožeča stranka s pritožbo delno uspela (68,8 %), ji je tožena stranka dolžna povrniti sorazmerni del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Upoštevajoč vrednost spora v pritožbenem postopku (1.171,51 EUR) in pritožbeni uspeh, je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške v višini 115,21 EUR1 (250 točk za pritožbo (114,75 EUR), povečano za materialne stroške v višini 5 točk (2,30 EUR) in sodno takso za pritožbeni postopek v višini 50,40 EUR, skupaj 167,45 EUR). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v roku 15 dni (drugi odstavek 313. člena ZPP) od vročitve sklepa pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

1 167,45 EUR x 0,688