Jedro

Uvedbo postopkov evidentiranja urejene meje in parcelacije je upravičen predlagati zemljiškoknjižni lastnik, za katerega velja po 11. členu SPZ domneva lastništva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevi tožeče stranke in A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim odločbo, izdano v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Maribor odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcel št. 542/1 in 542/8 s sosednjimi parcelami 542/7, 542/9 in 543/1 v katastrski občini ... ter parcelo št. 480/1 v katastrski občini ... Hkrati je odločila, da se v katastrski občini ... v postopku parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukineta se parcelni št. 542/1 in 542/8 in ustanovi nova parcelna št. 542/11. Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je priloga te odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. dne 1.8.2007 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcel št. 542/1 in 542/8 s sosednjimi parcelami 542/7, 542/9 in 543/1 v k.o. ... ter parcelo št. 480/1 v k.o. ... Hkrati je vložila zahtevo za uvedbo postopka parcelacije in sicer združitve parcel št. 542/1 in 542/8 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, Uradni list RS, št. 47/2006 s spremembami) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 26/2007) izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o. z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev. Postopek se je uvedel na predlog zgoraj navedene predlagateljice, ki je po podatkih zemljiške knjige lastnica parcel št. 542/1, 542/8 in 543/1 k.o. ... Kot stranke so v postopku sodelovali tudi tožniki kot lastniki parcel št. 542/7 in 542/9 k.o. ..., ki na mejni obravnavi s predlagano mejo niso soglašali, svoje meje pa niso pokazali, zato se v skladu z 31. členom ZEN šteje, da soglašajo s potekom predlagane meje.

Zoper to odločbo so se pritožil tožniki, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo, št. 3532-186/2008 z dne 3.2.2009, njihovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna. Postopek evidentiranja meje in parcelacije je bil uveden na zahtevo A.A., ki je po podatkih zemljiške knjige lastnica parcel št. 542/1, 542/8 in 543/1 k.o. ... Tožniki v pritožbi sicer temu ugovarjajo in se pri tem sklicujejo na postopke, ki tečejo pred rednim sodiščem, kar pa na obravnavani upravni postopek, upoštevajoč 11. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002) ne vpliva.

Tožniki v tožbi zatrjujejo, da je izpodbijana odločba nezakonita zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Bistvo tožbenih trditev je, da A.A. ni lastnica zemljišča s parcelno št. 542/8 k.o. ..., ampak sta dejanska lastnika te parcele C.C in D.D., ki sta to zemljišče priposestvovala. Tožnika se v tožbi sklicujeta na tri pravde, ki tečejo pred Okrajnim sodišče v Mariboru, od katerih sta dve pravdi zaradi motenja posesti, ena pa teče zaradi ugotovitve obstoja lastninske pravice na navedeni parceli. Tožniki predlagajo, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevo A.A. za uvedbo postopka parcelacije zavrže oziroma podredno zadevo vrne v nov postopek. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Odgovor na tožbo je vložila tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), ki se prav tako zavzema za zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije na podlagi določil ZEN. Oba postopka se uvedeta na zahtevo lastnika parcele (28. in 48. člen ZEN) na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje (29. člen in šesti odstavek 48. člena ZEN). V postopku predloženi elaborat je bil izdelan v skladu z določili ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 26/2007), v skladu z 29. členom ZEN pa je bila opravljena tudi mejna obravnava. Kot izhaja iz zapisnika mejne obravnave med strankami niso bile sporne meje, ki so bile jasno označene, med strankami je dejansko sporno lastništvo parcele št. 542/8 k.o. ... To izhaja tudi iz tožbenih navedb in navedb odgovora na tožbo, ki ga je vložila prizadeta stranka. Glede tega pa sodišče pritrjuje razlogom drugostopne odločbe, v kateri je bilo že pojasnjeno, da tovrstne okoliščine na pravilnost izpodbijane odločbe ne vplivajo. Po podatkih zemljiške knjige je A.A. lastnica parcele št. 542/8 k.o. ..., zato je bila upravičena predlagati postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh (ali več) parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice (drugi odstavek 47. člena ZEN). Ker je A.A. po podatkih zemljiške knjige lastnica tako parcele št. 542/1 kot parcele št. 542/8 k.o. ..., ni nobene ovire zato, da se v postopku parcelacije navedeni parceli ne združita in se ustanovi nova parcela št. 542/11 k.o. ...

Pri tem je za odločitev bistveno, kot pojasnjuje tudi drugostopni organ, da se v skladu z določilom 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je kot tak vpisan v zemljiško knjigo. Na odločitev pa tudi ne vplivajo navedbe tožeče stranke o postopkih, ki tečejo med tožečo in prizadeto stranko pred rednim sodiščem. Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bili postopki v zvezi z ugotovijo lastninske pravice na sporni nepremičnini končani, do takrat pa velja domneva iz 11. člena SPZ.

Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča in prizadeta stranka sta zahtevali povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej vsak stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njun zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.