Jedro

Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna oziroma si s pritožbo zoper neugodno odločitev lahko izboljša pravni položaj. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi že dosežen rezultat, h kateremu je stremela dolžnica z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. vsebinska obravnava njenega ugovora, zato si dolžnica s pritožbo zoper zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja.

Na podlagi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov za davčno izvršbo tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Skladno z 243. členom ZIZ pa ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Prav tako 113. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri sodišču. Zaradi slednje določbe ni utemeljena pritožbena navedba, da upnik nikoli ni izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju.

Predhodne vročitve seznama izvršilnih naslovov dolžniku ZDavP-2 ne predvideva, niti ni pogoj za dovolitev zavarovanja na njegovi podlagi.

Zavarovanje s prisilno hipoteko se dopusti na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da dolžnik v tem postopku ne more ugovarjati napak v postopku nastajanja izvršilnega naslova. Dolžnica tako v predmetnem izvršilnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti oziroma nezakonitosti posameznih izvršilnih naslovov oziroma odmere davčnih obveznosti, torej v tem postopku ne more uveljavljati, da so bili nepravilno odmerjeni prispevki iz razloga, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju oziroma iz razlogov, ker ni več opravljala dejavnosti, je bila brezposelna oziroma se je upokojila. Če posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov, dolžniku v davčnem ali drugem postopku, v katerem so bili izdani, niso bili pravilno vročeni, tega v postopku zavarovanja prav tako ne more ugovarjati.

Izrek

Pritožba se zoper I. točko izreka sklepa zavrže, zoper II. točko izreka sklepa pa se pritožba zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrže (I. točka izreka sklepa) in da se ugovor dolžnice zavrne (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je upnik predlog za zavarovanje namerno naslovil na njen naslov stalnega prebivališča, namesto začasnega, da bi tako pridobil pravnomočnost. Upnik je bil namreč že v letu 2016 s strani stečajnega upravitelja obveščen o naslovu za vročanje na začasni naslov. Sodišče bi tako moralo ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil podkrepljen z dokazili glede vročanja pošiljk. Sodišče priznava, da je dolžnica dejansko prejela sklep osebno na sodišču 3. 3. 2021, kar pa ni bil razlog za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Seznam izvršilnih naslovov ni bil nikoli pred tem vročen dolžnici. Zoper tri sklepe o davčni izvršbi je dolžnica na upravno sodišče vložila tožbo, upnik pa ni nikoli izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju. Obveznosti iz naslova stroškov prispevkov ne predstavljajo neporavnanih obveznosti, saj je bil zoper dolžnico uveden postopek osebnega stečaja in izdan sklep o odpustu obveznosti. Vsi izvršilni naslovi se nanašajo na obdobje od leta 2017 dalje, ko dolžnica ni več opravljala dejavnosti, saj je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje ter se je v letu 2018 tudi upokojila. Napačno je navajanje sodišča, da 103. člen ZIZ ne velja zanjo. Sodišče tudi napačno ugotavlja, da je bila terjatev ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžnica iz razloga, da bi dosegla vsebinsko obravnavo ugovora, vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sicer zavrglo. Vendar pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je po vpogledu v evidenco e-risk ugotovilo, da je imela dolžnica v obdobju od 15. 11. 2017 do 8. 3. 2021 začasno prebivališče prijavljeno na naslovu v X., zato je ocenilo, da je dolžnici uspelo izkazati, da je v času vročitve izpodbijanega sklepa dejansko prebivala na tem naslovu. Izpodbijan sklep je bil dolžnici kljub navedenemu pravilno vročen, in sicer skladno s šestim odstavkom 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj se je z njim dejansko seznanila dne 3. 3. 2021, ko se je zglasila na izvršilnem oddelku naslovnega sodišča. Posledično pa je tudi ugovor z dne 4. 3. 2021 pravočasen, in tudi rok za vložitev ugovora zoper izpodbijani sklep v obravnavanem primeru ni bil zamujen. Prav tako že iz II. točke izreka in iz nadaljnjih razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžničin ugovor obravnavalo vsebinsko.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna oziroma si s pritožbo zoper neugodno odločitev lahko izboljša pravni položaj. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi že dosežen rezultat, h kateremu je stremela dolžnica z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. vsebinska obravnava njenega ugovora, zato si dolžnica s pritožbo zoper zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja.

6. Glede na navedeno dolžnica nima več pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev, odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično pritožbeno sodišče ni odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje.1

7. Višje sodišče je sklep v še obravnavani II. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

8. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da izvršilno sodišče zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati vsebine oz. pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo oz. zavarovanje in je na izvršilni naslov v celoti vezano. Postopek zavarovanja je namenjen le zavarovanju upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku. Določba 103. člena ZIZ se nanaša le na primere, ko je dolžnik v izvršilnem postopku ena izmed v tem členu navedenih oseb (lokalna skupnost, država, javni zavod ali sklad), pri čemer se na tej podlagi prepoveduje izvršbo na terjatve, ki jih imajo lokalna skupnost, država, javni zavod ali sklad iz naslova davkov in drugih obveznih dajatev in prispevkov proti svojemu dolžniku (dolžnikovemu dolžniku). Odločitev je pravilna.

9. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) je izvršilni naslov za davčno izvršbo tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Skladno z 243. členom ZIZ pa ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Prav tako 113. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri sodišču. Zaradi slednje določbe ni utemeljena pritožbena navedba, da upnik nikoli ni izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju.

10. Prav tako višje sodišče pojasnjuje, da predhodne vročitve seznama izvršilnih naslovov dolžniku ZDavP-2 ne predvideva, niti ni pogoj za dovolitev zavarovanja na njegovi podlagi (primerjaj sklep VSL IV Ip 1018/2020). Dolžnica pa je seznam izvršilnih naslovov prejela skupaj s predlogom za zavarovanje in sklepom o zavarovanju, kot izhaja iz uradnega zaznamka o vpogledu dolžnice v spis na r. št. 9 spisa.

11. Skladno z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in vanj vsebinsko ne more posegati. Sodišče prve stopnje je sicer res zapisalo, da je razlog za navedeno to, da je bila terjatev predhodno pravnomočno ugotovljena v pravdnem postopku, vendar navedeno ni mišljeno oziroma navedenega ne gre razlagati dobesedno temveč v smislu, da je bil izvršilni naslov (v konkretnem primeru izvršilni naslovi iz seznama) izdan v predhodnem kvalificiranem postopku.

12. Zavarovanje s prisilno hipoteko se torej dopusti na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da dolžnik v tem postopku ne more ugovarjati napak v postopku nastajanja izvršilnega naslova. Dolžnica tako v predmetnem izvršilnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti oziroma nezakonitosti posameznih izvršilnih naslovov oziroma odmere davčnih obveznosti, torej v tem postopku ne more uveljavljati, da so bili nepravilno odmerjeni prispevki iz razloga, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju oziroma iz razlogov, ker ni več opravljala dejavnosti, je bila brezposelna oziroma se je upokojila. Če posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov, dolžniku v davčnem ali drugem postopku, v katerem so bili izdani, niso bili pravilno vročeni, tega v postopku zavarovanja prav tako ne more ugovarjati (primerjaj sklep VSL I Ip 3997/2016). Zgolj vložena tožba na upravno sodišče zoper nekatere izvršilne naslove pa tudi še ne predstavlja ugovornega razloga zoper sklep o zavarovanju, saj dolžnica še ni uspela izpodbiti posameznih v seznamu navedenih izvršilnih naslovov, kar bi šele predstavljalo ugovorni razlog po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

13. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da za konkretni postopek zavarovanja ni uporabljiva določba 103. člena ZIZ, po kateri predmet izvršbe niso terjatve države in samoupravnih lokalnih skupnosti za plačilo davkov in drugih obveznih dajatev ter terjatve javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje. Navedena določba pomeni da v primeru, ko je dolžnik država ali lokalna skupnost oziroma javni zavod ali sklad, upniki v izvršbi ne morejo posegati na terjatve teh dolžnikov do njihovih dolžnikov (davkoplačevalcev oziroma zavarovancev) iz naslova davščin v smislu izvršbe na denarno terjatev po 107. členu in sledeči ZIZ. Zato je povsem neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se določba 103. člena ZIZ nanjo kot fizično osebo ne nanaša. 14. Pritožba po vsem povedanem v še obravnavanem delu ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je glede II. točke izreka sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Zgolj ob robu višje sodišče dodaja, da je institut vrnitve v prejšnje stanje predviden zgolj za situacijo zamude roka iz upravičenega razloga. Da lahko pride stranka v zamudo, mora pisanje sploh pravilno prejeti, očitanje napake pri vročitvi pa ne predstavlja razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ima stranka možnost vložiti v primeru, ko ji je sodno pisanje vročeno pravilno, vendar pa nato zamudi rok za vložitev pravnega sredstva iz nekega nepredvidenega in nezakrivljenega razloga. V primeru, ko stranka trdi, da ji neko sodno pisanje ni bilo vročeno pravilno, pa ne uveljavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje, temveč te njene trditve lahko predstavljajo dopusten pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodne odločbe ali pa utemeljevanje pravočasnosti vloženega pravnega sredstva zoper odločbo. Že iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje tako pravilno zavrglo dolžničin predlog kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.