Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, s katero sta pri toženki najela kredit v švicarskih frankih, ter posledično plačilo zneska 36.624,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude in ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, s katerim sta zahtevala razvezo iste pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, plačilo zneska 36.624,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris vknjižene hipoteke. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavljata naslednja vprašanja: 1. Ali je bilo določilo drugega odstavka 4. člena Direktive Sveta 93/13/EGS preneseno v slovenski pravni red glede na določilo 8. člena Direktive Sveta 93/13/EGS? 2. Ali se presoja o nedovoljenosti pogodbenega pogoja na podlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS, ki se nanaša na določilo potrošniške kreditne pogodbe, da je kredit treba vrniti po tečaju CHF kot tuje valute, opravi po slovenskem pravu tudi v primeru, če so taki pogodbeni pogoji glede glavnega predmeta pogodbe v jasnem in razumljivem jeziku ter je kreditna pogodba v tem delu jasna in razumljiva? 3. Ali preizkusa o nedovoljenosti pogodbenega pogoja po členu 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS, ki se nanaša na določilo potrošniške kreditne pogodbe, da je kredit treba vrniti po tečaju CHF kot tuje valute, ni treba opraviti, če se ugotovi, da je prodajalec oziroma ponudnik storitev zagotovil predpogodbene informacije potrošniku in ustrezno opravil pojasnilno dolžnost? 4. Ali je za presojo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank po členu 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS in slovenskem pravu, ko gre za potrošniške kreditne pogodbe, ki vsebujejo določilo, da je kredit treba vrniti po tečaju tuje valute, bistveno upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke glede mogočih sprememb menjalnih tečajev in tveganj pri posojilih v tuji valuti ter ali je pri tem ključno napovedovanje tečajnih sprememb, bodisi kratkoročno ali dolgoročno, z večjo ali manjšo natančnostjo? 5. Ali so za presojo iz prejšnje točke bistvene naslednje okoliščine, če bi jih sodišča ugotovila, pri čemer navajata več trditev o obnašanju valute CHF in dolžnosti banke, da bi stranko o tem poučila? 6. Ali neupoštevanje okoliščin iz prejšnje točke, ki jih je tožeča stranka zatrjevala, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnikov zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).