Jedro

Očitno izmikanje obdolženca za prihod na glavno obravnavo mora biti zanesljivo ugotovljeno. Ker ni mogoče omajati pritožbenih navedb obdolženca, da ga izvenzakonska partnerica, ki je podpisala povratnico, ni seznanila z datumom glavne obravnave in ker podatki spisa ne izkazujejo, da je bil obdolženec obveščen, da so ga iskali policisti na podlagi izdanih trajnih odredb za privedbo, zgolj eden neopravičeni izostanek z glavne obravnave ne nudi dovolj osnov za zaključek o očitnem izmikanju kot pripornemu razlogu.

Izrek

Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obd. L.K. pripor ne odredi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zoper obd. L.K. na podlagi čl. 307/II ZKP odredilo pripor zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi.

Zoper takšen sklep se je pritožil obdolženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter smiselno predlagal takojšnjo izpustitev na prostost. Njegovo pritožbo je naknadno pismeno dodatno obrazložil njegov zagovornik zatrjujoč, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka, ko obdolžencu že ob odreditvi pripora ni izdalo tudi sklepa o določitvi zagovornika po uradni dolžnosti. Zato je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter takojšnjo določitev datuma glavne obravnave.

Višja državna tožilka iz Ljubljane je predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje v tej kazenski zadevi v zvezi z odrejenim priporom kršilo določbe Zakona o kazenskem postopku in Sodnega poslovnika, saj iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, kdaj je bil obdolžencu izpodbijani sklep vročen, niti se o tem pomembnem procesnem dejanju v spisu ne nahaja povratnica z datumom in uro prejema sklepa. V zvezi s tem ne ustrezajo dejanskemu stanju podatki v predložitvenem poročilu, po katerih naj bi bil sklep pritožitelju vročen dne 13.10.1999, kar naj bi izhajalo iz red. št. 67 oziroma list. št. 133, saj se na tem mestu v kazenskem spisu nahaja le uradni zaznamek vpisničarke, da so jo dne 14.10.1999 ob 9.20 uri poklicali iz UKC in sporočili, da bodo obd. K. odpeljali v zapore na Povšetovo 5 glede na sklep o priporu. Ob povedanem tudi ni mogoč preizkus pravočasnosti vložene pritožbe. Prav ima tudi obdolženčev zagovornik, da so bile ob prijetju obdolženca kršene njegove pravice do zagovornika, saj je iz odredbe sodnice na list. št. 133 razvidno, da je odredila zaslišanje obdolženca glede pripornega razloga po drugem odst. 307. čl. ZKP po strokovni sodelavki, pri čemer obdolženec ni bil poučen o pravici do takojšnje pravne pomoči zagovornika, katerega je sicer očitno kasneje angažiral sam in kateremu sklep o priporu tudi ni bil vročen. V skladu z določbo tretjega odst. 203. čl. ZKP mora namreč sodišče po uradni dolžnosti postaviti zagovornika obdolžencu, ki mu je vzeta prostost, v kolikor si ga ta sam ne vzame v 24 urah od dne, ko je bil poučen o tej pravici, ali ko je izjavil, da si zagovornika ne bo vzel. Sicer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je mogoče pritrditi večini pritožbenih izvajanj obdolženca, dopolnjenih z navedbami njegovega zagovornika, da v obravnavanem primeru očitno izmikanje kot razlog za odreditev pripora le ni izkazana v tolikšni meri, da bi opravičevala zaključek o uporabi za obdolženca najbolj neugodnega ukrepa za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Ni namreč mogoče prezreti, da teče zoper obdolženca kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, ki naj bi ga storil dne 6.11.1993, pri čemer o tem dogodku doslej še ni bil zaslišan ter je sodišče o tej zadevi prvo glavno obravnavo razpisalo dne 1.4.1994. Res podatki kazenskega spisa izkazujejo, da obdolženec na navedeno glavno obravnavo ni pristopil, vendar je tako kot za glavno obravnavo, razpisano za dne 8.4.1998 iz povratnice razvidno, da je obe vabili podpisala žena (pripis na povratnicah). Ker tudi do realizacije trajne odredbe za prisilno privedbo ni bila uspešna odredba za prisilni privod obdolženca zato, ker ga delavci policije niso dobili doma (26.4.1994, 16.6.1999 in 9.7.1999) in ker povratnica z dne 7.7.1999 izkazuje, da je obdolženec prevzel sklep o združitvi postopkov, poslan na njegov domači naslov, so preuranjeni zaključki sodišča prve stopnje o očitnem izmikanju. Ni namreč mogoče izključiti njegovih pritožbenih trditev, da mu izvenzakonska partnerica vabila za glavno obravnavo, razpisano za dne 8.4.1998 ni izročila in da je sam sicer veliko odsoten zaradi narave svojega dela na terenu, zaradi česar mu tudi ni bilo znano, da so ga predhodno večkrat iskali policisti. Ker je zelo verjetno, da niso neresnične obdolženčeve nadaljnje pritožbene navedbe, da se je dne 13.10.1999 takoj javil na Policijsko postajo Vič, od koder naj bi bil odpravljen z besedami, da ga nihče ne išče in ker je istočasno le za en primer neizpodbitno dokazano, da je bil seznanjen z datumom glavne obravnave, priporni razlog po oceni sodišča druge stopnje ni izkazan v tolikšni meri, da bi bilo zoper obdolženca potrebno odrediti pripor.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje obdolženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se pripor ne odredi.