Jedro

Pravnomočne odločbe pristojnega organa, izdane v drugih postopkih, predstavljajo dokazno vrednost, ni pa upravni organ z njimi odvezan zakonske dolžnosti, da popolno ugotovi dejansko stanje. Tudi v obnovljenem postopku pa upravni organ zavezujejo vsa temeljna načela, ki veljajo v ZUP.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-48417/2021/17 z dne 26. 8. 2022 v 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točki izreka odpravi in se vrne istemu organu v tem delu v ponovni postopek.

II.V presežku se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka

1.Z odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-48417/2021/17 z dne 26. 8. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je bilo odločeno, da se: postopek, končan z odločbo št. 33101-48417/2021/11 z dne 21. 2. 2022, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v takem obsegu, da se na novo ugotovi upravičenost do dodelitve sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev (1. točka izreka); odločba št. 33101-48417/2021/11 z dne 21. 2. 2022 odpravi v celoti in nadomesti z izpodbijano odločbo (2. točka izreka); tožniku ugodi za 22,83 EUR plačilnih pravic v skupni vrednosti 4.281,77 EUR (187,55 EUR/za plačilno pravico), za plačilo za zeleno komponento za 22,83 hektarjev v vrednosti 2.367,82 EUR (103,72 EUR/hektar), za plačilo za shemo proizvodno vezanih podpor v vrednosti 352,54 EUR (od tega za 1,37 hektarja za strna žita ob vrednosti podpore 112,30 EUR/hektar in 0,37 hektarja za zelenjadnice ob vrednosti podpore 537,00 EUR/hektar), za plačilo podpore za mleko v gorskih območjih za 34 živali v vrednosti 3.794,90 EUR (45,75 EUR/žival) ter za plačila podpore za rejo govedi za 1 žival v vrednosti 45,75 EUR (45,75 EUR/žival), skupaj v vrednosti 10.842,27 EUR (3. in 4. točka izreka); da povračilo odobritev v zvezi s finančno disciplino znaša 201,60 EUR (5. točka izreka); da se zavrne plačilna pravica za 0,19 plačilnih pravic (6. točka izreka); da se plačilo za plačilne pravice, zeleno komponento, za shemo proizvodno vezanih podpor, plačilo za mleko v gorskih območjih in plačilo za rejo govedi zniža za 5 %, kar znaša 691,54 EUR (7. točka izreka); da se stranki dodeli neposredno plačilo v višini 10.352,33 EUR, preveč plačana sredstva v višini 502,27 EUR pa mora stranka vrniti na v 8. točki izreka naveden račun in v tam navedenem roku (8. točka izreka); da pritožba ne zadrži njene izvršitve (9. točka izreka) in odločilo, da posebnih stroškov ni bilo (10. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 30. 4. 2021 pri Agenciji Republike Slovenije za za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali agencija) vložil zbirno vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2021. Izdana mu je bila odločba agencije št. 33101-48417/2021/11 z dne 21. 2. 2022. Prvostopenjski organ je nato 27. 6. 2022 prejel odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Kmetijska inšpekcija (v nadaljevanju IRSKGLR), Območna enota Celje, Izpostava Dravograd št. 710-685/2022-3, z dne 18. 5. 2022 (v nadaljevanju tudi prekrškovna odločba), iz katere je razvidno, da je stranka v letu 2021 kršila predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju. Agencija bi morala tožniku ob izdaji odločbe izplačilo znižati, če bi takrat vedela za to dejstvo oz. odločbo IRSKGLR kot dokaz. Agencija je tako ugotovila, da je podan razlog za obnovo postopka iz 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Agencija je nato v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) začela postopek obnove po uradni dolžnosti iz vseh obnovitvenih razlogov. Pri kontroli navzkrižne skladnosti je bilo ugotovljeno, da med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, zato se skladno z 18. členom Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (v nadaljevanju Uredba (EU) 640/2014), prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko. Pri kontroli navzkrižne skladnosti so bile na podlagi petega odstavka 38. člena Uredbe EU št. 640/2014 ugotovljene kršitve, zaradi katerih se v skladu s 7. členom Uredbe o navzkrižni skladnosti neposredna plačila znižajo za 5 %. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je bil na KMG (kmetijskem gospodarstvu)

kršen standard Zaščite podtalnice pred onesnaženjem, in sicer da je prišlo do izpustov nevarnih snovi v okolje kot posledica kmetijske dejavnosti, kar predstavlja kršitev v višini 5 %. Prvostopenjski organ je ugotovil, da skupni znesek neposrednih plačil znaša 10.352,33 EUR, zato mora tožnik vrniti razliko sredstev v višini 502,27 EUR.

3.Zoper izpodbijano odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ s 1. točko izreka v odločbi št. 33101-99/2022/5 z dne 15. 12. 2022 (v nadaljevanju tudi drugostopenjska odločba) kot neutemeljeno zavrnilo.

4.Razen tega je drugostopni organ odločil še, da se predlog stranke, da se pritožbeni postopek prekine do odločitve o spremembi odločbe o prekršku zavrne (2. točka izreka); predlog stranke za spremembo odločbe o prekršku po uradni dolžnosti zavrže (3. točka izreka); predlog stranke za uvedbo postopka za obnovo inšpekcijskega postopka izdaje odločbe o postopku zavrže (4. točka izreka); predlog za razveljavitev odločbe o prekršku po nadzorstveni pravici zavrže (5. točka izreka) in zavrnil zahtevek za vračilo upravne takse in zahtevek za povrnitev stroškov postopka (6. in 7. točka izreka), kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

5.V obrazložitvi drugostopenjski organ uvodoma povzame navedbe tožnika v njegovi pritožbi in pojasni, da ZKme-1 v 2. točki prvega odstavka 45. člena določa, da prvostopni organ obnovi postopek odločanja o zadevi, če izve za nova pravno relevantna dejstva iz pravnomočne odločbe drugega pristojnega organa, ki so taka, da vplivajo na drugačno odločitev, in dalje, da je na ta dejstva iz pravnomočne odločbe drugega organa vezan. V zadevni prekrškovni odločbi je navedeno, da je tožnik decembra 2021 na kmetijski zemljišči z GERK-PID-om št. ... in ... odložil neznano belo snov, za katero se je z analizo vzorca potrdilo, da gre za sadro s presežno vrednostjo težke kovine (svinca), hkrati pa je bila ista snov raztrošena na kmetijskih zemljiščih z GERK-PID-om št. ... Po mnenju drugostopnega organa je upravni organ na ta dejstva vezan, trditve pritožnika, da bi agencija kljub temu morala sama ugotavljati pravilno in popolno dejansko stanje, tako ne vzdržijo. Drugostopenjski organ sicer priznava, da bi bilo potrebno pri pravni podlagi uporabiti določila 2. točke prvega odstavka 45. člena ZKme-1 in ne 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, kar je drugostopenjski organ s svojo odločbo odpravil.

6.Glede pritožbene navedbe, da je v zvezi z istim historičnim dogodkom v teku več postopkov in da prvostopni organ pri odločitvi ni analiziral ugotovitev drugih organov in jih ni upošteval, drugostopni organ pojasnjuje, da noben predpis niti ZUP, ZKme-1 ali drugi, ne določa, da bi to moral storiti. Navaja še, da so neutemeljene navedbe pritožnika o kršenju načela materialne resnice. Dodaja, da so ugotovitve in odločbe drugih organov sicer obravnavale isti historični dogodek, vendar ne ob uporabi istih pravnih podlag in posledično tudi ne ugotavljanju istih dejstev. V nobenem od postopkov, na katere se sklicuje pritožnik, se namreč ni ugotavljalo nahajanje nevarne snovi na kmetijskem zemljišču. Kdo je dolžan odstraniti nevarno snov in kolikšna je vsebnost svinca v krmi tudi naj ne bi imela vpliva na uporabo pravil o navzkrižni skladnosti, kar je predmet presoje tega postopka. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika, da so različni organi ista dejstva ugotovili različno in kršenja načela enakosti ter pravne varnosti v tej zvezi.

7.Glede materialnih predpisov drugostopenjski organ pojasni, da je v Prilogi 1 Uredbe o shemah neposrednih plačil (pravilno Uredbe o navzkrižni skladnosti) določen standard (da je prepovedan izpust nevarnih snovi v okolje, kot posledica kmetijske dejavnosti) za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, natančneje pod točko 22 priloge 1 DKOS 3: zaščita podtalnice pred onesnaževanjem, kjer je navedena zahteva, da na kmetijskem gospodarstvu ni izpustov nevarnih snovi v okolje kot posledica kmetijske dejavnosti. Po pregledu Direktive 80/68/EGS in njene priloge pritožbeni organ ugotavlja, da je v prilogi naveden tudi svinec. Po mnenju pritožbenega organa je zato prvostopni organ ravnal pravilno, ko je upošteval nova dejstva v zvezi s presežnostjo svinca iz pravnomočne odločbe pristojnega organa. Pri pravni podlagi, ki je narekovala odločitev agencije (znižanje neposrednih plačil) v obnovljenem postopku, se je agencija sklicevala na peti odstavek 38. člena Uredbe EU 640/2014 in 7. člen Uredbe o navzkrižni skladnosti in plačila znižala za 5 %. Drugostopenjski organ pri tem izpostavi, da je bilo ključno za presojo, ali so nastala nova dejstva, naslednje, in sicer: ali je prišlo do nevarnih snovi v okolje, ali se je zgodilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, ali se je to zgodilo zaradi oziroma v zvezi s kmetijsko dejavnostjo in ali to izhaja iz prekrškovne odločbe. Drugostopenjski organ pojasni, da vsa dejstva, kot jih določa navedena materialna podlaga, izhajajo iz prekrškovne odločbe, zato je bilo pravilno ugotovljeno, da so bila prekršena pravila o navzkrižni skladnosti, kot pojasnjena v tej točki obrazložitve. Nadalje naj bi bile neutemeljene tudi navedbe pritožnika, ko se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 872/2015 z dne 7. 5. 2020, saj ne gre za primerljivo zadevo.

8.Drugostopenjski organ glede bistvenih kršitev pravil postopka izpostavi, da je drugostopenjski organ kršitev odpravil in pritožniku omogočil možnost izjave v skladu s pooblastilom 1. točke 251. člena ZUP. Glede neobrazloženosti odločbe pa drugostopenjski organ pojasni, da je tudi morebitno pomanjkljivo obrazložitev organ druge stopnje odpravil, izdajo izpodbijane odločbe so namreč narekovale ugotovitve prekrškovnega organa, saj se je na kmetijskih zemljiščih tožnika nahajala sadra, ki je vsebovala presežene ravni svinca. Pri tem drugostopenjski organ priznava, da pravno podlago za obnovo res predstavljajo določbe ZKme-1 in ne ZUP. Drugostopenjski organ odgovori še na očitke, da izpodbijana odločba ni obrazložena v delu kolikšen del skupnega zneska neposrednih plačil v višini 10.352,33 EUR predstavlja znižanje zaradi finančne discipline in kolikšen del iz naslova navzkrižne skladnosti. V preostalem delu se drugostopenjska odločba nanaša na pojasnila organa, ki niso relevantna za ta upravni spor in jih sodišče ne povzema.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

9.Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da dejansko stanje v prekrškovni odločbi ni bilo pravilno ugotovljeno. Prvostopenjski organ se je pri presoji oprl na prekrškovno odločbo, iz katere naj bi domnevno izhajalo, da naj bi tožnik v letu 2021 industrijsko sadro s preseženo vrednostjo težke kovine (svinca) odlagal na parcelah, kar pa ne drži. Tožnik je že v pritožbi in izjasnitvi pred izdajo odločbe pojasnil, da je snov, za katero je glede na zagotovila prodajalca po telefonu v dobri veri in dejanski zmoti mislil, da je apno (kot so v dobri veri menili tudi okoliški kmetje, ki so kupili material) in da ga je dovažal, odlagal in raztresal po zavezančevem zemljišču voznik tovornega vozila modre barve z registrsko številko ... družbe A., d.o.o. To pomeni, da je povzročitelj obremenitve v smislu 7. točke 3. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) družba A., d.o.o. in ne tožnik.

10.Tožnik zoper prekrškovno odločbo ni vložil zahteve za sodno varstvo (v kateri bi sicer lahko uveljavljal nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja), saj je bil na podlagi odpovedi pravici do pravnega sredstva deležen ugodnejših posledic - tj. plačila zgolj polovice izrečene globe. Je pa pritožbeni razlog nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja uveljavljal v vseh kasnejših postopkih, ki izvirajo iz spornega odlaganja sadre. Sklicuje se na pravnomočno odločbo Ministrstva za okolje, št. 0612-55/2022-2550-3 z dne 6. 6. 2022, iz katere izhaja, da prvostopenjski upravni organ v vzporednem inšpekcijskem postopku sploh ni ugotavljal, kdo je izvirni povzročitelj obremenitve. V ponovljenem postopku bi zato upravni organ prve stopnje (skladno z navodili ministrstva) moral šele ugotoviti vir in način nastanka odpadka ter njegovo klasifikacijsko številko. Tožnik še navaja, da do onesnaženja niti do degradacije zemljišč ni prišlo, saj mejne vrednosti svinca niso bile presežene. Kljub temu, da je IRSKGLR v prekrškovni odločbi ugotovil prisotnost snovi s preseženo vrednostjo na kupu sadre, pa v postopku vzorčenja tal na zemljiščih v neposredni bližini (kjer se je odlagal isti material), ki ga je dne 25. 4. 2022 izvedel isti inšpektorat, na podlagi opravljene analize ni bilo ugotovljenih preseženih mejnih vrednosti nevarnih snovi v samih tleh. Rezultati vzorčenja izhajajo iz Obvestila o rezultatih vzorčenja zemlje na kmetijskih površinah s GERK- PID: ... (T) (B. travnik) in GERK-PID: ... (N) (Travnik pri cesti) z dne 11. 8. 2022. Po navajanju tožnika standard DKOS iz Priloge 1 Uredbe o navzkrižni skladnosti sploh ni mogel biti kršen, kar naj bi izhajalo tudi iz odločbe UVHVVR št. U06101-126/2022-5 z dne 1. 8. 2022. Tožnik je kljub ugotovitvi, da je vrednost svinca na njegovih parcelah znotraj dopustnih meja, skladno z navodilom UVHVVR, naredil še preiskavo na vsebnost svinca v vzorcih krme, pridobljenih s parcel (GERK), na katerih naj bi bila kot gnojilo odložena industrijska sadra oz. njej podobna neznana snov. Inštitut za varno hrano, krmo in okolje je na podlagi opravljenih preiskav dne 21. 10. 2022 izdal Poročilo o preskušanju št. VF-22/41656 EOPDHZ-22/564, v katerem je pojasnil: "Koncentracija svinca je podana na 12 % vlago in ne presega najvišje vrednosti, navedene v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nezaželenih snoveh v živalski krmi z vsemi dopolnitvami." Na podlagi opravljenih meritev ter analize vzorcev je Inštitut za varno hrano, krmo in okolje zaključil: "Glede na opravljeno preiskavo menimo, da je krma ustrezna.". Vsled navedenem je jasno, da na kmetijskih zemljiščih tožnika ni prišlo do onesnaženja niti do degradiranja ali zaviranja rasti rastlin.

11.Na podlagi navedenega je povsem jasno, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 108. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v povezavi s petim odstavkom 108. člena ZKZ ni prišlo do uporabe kmetijskega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom, onesnaženja, degradacije ali drugačnega zavira rasti rastlin (prvi odstavek 4. člena). Tožnik vsled navedenemu navaja, da je prekrškovna odločba zato nepravilna in nezakonita, ker Kmetijska inšpekcija ni bila pristojna za analizo odpadka, temveč kvečjemu gnojila, zato je tožnik podal tudi predlog za odpravo oziroma spremembo Odločbe o prekršku.

12.Kmetijska inšpekcija se je izrecno sklicevala na Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil in v zvezi s tem pojasnila, da naj bi pobudnik kot nosilec KMG dopustil, da se je sadra odložila oziroma posula na kmetijsko zemljišče v uporabi in s tem površino onesnažil ali drugače degradiral. Kmetijska inšpekcija je torej vzorčila snov, ki ima status odpadka, tj. sadro, zato se ne bi smel pri svoji odločitvi sklicevati na Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil temveč Uredbo o odpadkih, uporaba in razlaga katere je v pristojnosti Agencije RS za okolje in Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki prav tako vodi prekrškovni postopek. Povedano torej pomeni, da je odločbo izdal stvarno nepristojen prekrškovni organ, kar je razlog za odpravo odločbe iz razloga po 1. točki prvega odstavka 171.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

13.Tožnik se nadalje ne strinja s pravnim naziranjem drugostopenjskega organa, ko neutemeljeno navaja, da naj bi bil skladno z 2. točko prvega odstavka 45. člena ZKme-1 prvostopenjski organ vezan na pravnorelevantna dejstva, če ta izhajajo iz (ene) pravnomočne odločbe organa, tj. prekrškovne odločbe, ne pa tudi na druge pravnomočne odločbe, ki so v očitnem nasprotju. Iz navedene določbe ne izhaja, da je organ na dejstva iz pravnomočne odločbe vezan. Navedena določba določa zgolj obnovitveni razlog (tj. novo dejstvo), ki zgolj nakazuje možnost, da je bilo v prejšnjem postopku nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, to pa bi lahko vplivalo na vsebino dispozitiva izdane dokončne odločbe. V obnovljenem postopku je zato potrebno izvesti nov dokazni postopek, da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja lahko odloči o isti upravni zadevi, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo.

14.Nadalje še navaja, da v predmetni zadevi pogoji za obnovo postopka po uradni dolžnosti niso bili izpolnjeni. Skladno s stališči teorije bi novo dejstvo moralo obstajati že pred izdajo dokončne odločbe, vendar je bila odločba izdana ne glede na to dejstvo, ker se zanj ni vedelo. Zato npr. naknadno pridobljeno izvedensko mnenje drugih strokovnjakov ni novo dejstvo. Dejansko mora iti za "staro", že prej nastalo dejstvo, ki je "novo" le toliko, da se je zanj izvedelo šele po končanem postopku. Tožnik zatrjuje še kršitev načela materialne resnice in zaslišanja stranke ter načela enakosti ter predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

15.Toženka se v odgovoru na tožbo v celoti sklicuje na svojo odločitev v drugostopenjski odločbi. Navaja, da je bilo že v prekrškovni odločbi ugotovljeno, da je tožnik odgovoren za prekršek, ker je bilo ugotovljeno, da je v decembru 2021 na svoja kmetijska zemljišča odložil snov, za katero se je z analizo vzorca potrdilo, da gre za sadro s presežno vrednostjo svinca. Navedena odločba o prekršku je postala pravnomočna dne 28. 5. 2022. Sklicuje se na Prilogo 1 Uredbe o navzkrižni skladnosti, natančneje DKOS 3, zahtevo 22, po kateri se plačila (v konkretnem primeru NP) znižajo za 5 %, če je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev te zahteve, pri čemer v zadevi ni spora, da je bila izdana pravnomočna (prekrškovna) odločba. Morebitne nepravilnosti in nepopolnosti pa bi moral tožnik uveljavljati v postopku s pravnimi sredstvi zoper prekrškovno odločbo. Taki ugovori v drugem postopku niso upoštevni, če je bilo o njih že pravnomočno odločeno. Tožnik ima v primeru, ko je subjektivna odgovornost na drugi osebi, pa mu je zaradi njegovega ravnanja nastala škoda, morebiti možnost, da od take osebe zahteva, da mu povrne škodo (tudi glede znižanj plačil tako, da se nastala škoda odpravi).

16.Glede sklicevanja pritožnika na postopke in odločbe drugih upravnih organov, ki v okviru svojih pristojnosti obravnavajo isto dejansko stanje, toženka navaja, da noben od teh organov ni ugotavljal istih dejstev kot IRSKGLR. Glede tožbenih navedb, da kmetijska inšpekcija ni pristojna za analizo odložene in raztrošene snovi, toženka poudarja, da gre za tožbene novote. Ne glede na to pa toženka meni, da je bil IRSKGLR pristojen za analizo odložene snovi. V skladu z Uredbo o organih v sestavi ministrstev IRSKGLR opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področij kmetijstva, varstva kmetijskih zemljišč, dobre kmetijske prakse, prometom in uporabo organskih in mineralnih gnojil in sredstev za izboljšanje tal ter njihove uporabe na obdelovalnih in pašnih površinah. Pristojnost se nanaša na nadzor nad predpisi s področja kmetijstva, posebej je še izpostavljena uporaba gnojil, sredstev za izboljšanje tal in njihove uporabe na kmetijskih površinah. Glede na to, da je bila snov bela, bi lahko šlo za apno, ki se v kmetijstvu uporablja kot gnojilo/sredstvo za izboljšanje tal. Temu pritrdi tudi tožnik, ko v svoji pritožbi navaja, da je bil v dobri veri, da gre za apno. Tudi zato pristojnost kmetijske inšpekcije ne more biti sporna. Pa tudi, če se ne bi dalo vnaprej domnevati za katero snov bi potencialno lahko šlo, bi bila kmetijska inšpekcija pristojna za analize odložene snovi, ker je bila odložena na kmetijskih površinah. Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 105/06), ki je predpis s področja kmetijstva/gnojil/sredstev za izboljšanje tal pa določa mejne vrednosti svinca, ta mejna vrednost pa je bila, kot izhaja iz odločbe o prekršku, presežena.

17.Drugostopni organ izpostavlja tudi, da so pritožbene novote tudi navedbe v zvezi s tem, da obnovitveni razlog ni podan, zato tega ni mogoče upoštevati. Tega tožnik prej kot v tožbi ni ugovarjal. Navaja še, da če bi se po stališču sodišča moralo dejansko stanje ugotavljati v obnovljenem postopku in v pritožbenem postopku na način, da bi se izvajalo dokaze, tudi te, ki jih predlaga tožnik, je potrebno ugotoviti, da slednji ne prilaga nobenega dokaza (trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na tožniku), ki bi izpodbilo odločbo o prekršku, ki navaja presežne vrednosti svinca na relevantnih kmetijskih zemljiščih tožnika. Odločba o prekršku velja, in v skladu s pravilom o pravnomočnosti pravnih razmerij, je upravni organ nanjo vezan. Izvajanja dokazov v tej zadevi, ki jih predlaga tožnik (in morebiti tudi drugih), bi bil jasen primer izigravanja pravila pravnomočnosti, ki bi bilo s takim ravnanjem upravnega organa, izničeno, in bi pomenilo že neustavnost. Glede na zgoraj navedeno toženka naslovnemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

18.Tožnik je sodišču v postopku poslal še vlogo, naslovljeno kot "obvestilo sodišču o izdani sodbi" z dne 19. 2. 2025, s katero je sodišče obvestil o izdani sodbi opr. št. II U 31/2023-16 z dne 10. 1. 2025 v (po njegovih navedbah) primerljivi zadevi, ki je bila sprejeta na drugem zunanjem oddelku Upravnega sodišča, v katerem je prav tako tožnik v postopku.

19.Toženka je v postopku poslala še eno pripravljalno vlogo z dne 28. 3. 2024 v katerem izrazi svoje stališče do novo izdane sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 31/2023 z dne 10. 1. 2025 in dodatno navaja, da je bil tako zadevi tega upravnega spora kot sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 31/2023 z dne 10. 1. 2025 izveden poseben ugotovitveni postopek, o čemer je bil tožnik seznanjen in pozvan k izjasnitvi, v nadaljevanju pa podaja svoje pravno naziranje upoštevanja izdane pravnomočne prekrškovne odločbe. Navaja še, da se tudi po ZKme-1 postopek obnovi, če organ izve za nova (pravno relevantna) dejstva in to na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa. Toženka pri tem vztraja pri svojem stališču, da je treba dejstvom, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe priznati resničnosti oziroma jih šteti za resnična, sicer je določilo 45. člena ZKme-1 brezpredmetno.

Glavna obravnava

20.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo. Udeležil se ga je tožnik po pooblaščencu. Toženka se naroka ni udeležila, je pa podala soglasje, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. Tožnik je vztrajal pri tožbi.

Dokazni postopek

21.V zadevi je bil dne 24. 4. 2025 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v upravni spis in vse predložene listine strank. Sodišče je dopustilo tudi dokaz, ki ga je tožnik predložil na naroku za glavno obravnavo, in sicer sklep o ustavitvi postopka Inšpekcije za okolje št. 06182-937/2022-17 z dne 23. 5. 2024, ker je ocenilo, da je to koristno za razjasnitev zadeve in bo prispevalo k zakoniti in pravilni odločitvi. Sodišče ugotavlja, in kar tožnik tudi sam navaja, da je bil nov predlagan dokaz izdan šele po vložitvi tožbe v tem upravnem sporu, to je 23. 5. 2024 in na odločitev v zadevi ne vpliva, kot je razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju. Treba je upoštevati, da različni upravni organi, čeprav izhajajo iz istega historičnega dogodka, izhajajo iz različnih materialnopravnih podlag in posledično ugotavljajo različna dejstva. Konkretno je izpodbijano odločbo izdala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi ZKme-1, tožnik pa se sklicuje na sklep o ustavitvi, ki ga je izdal Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, Območna enota Maribor, na podlagi Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-2). Odločitve tako ni mogoče opreti zgolj na odločitev drugega pristojnega organa, zlasti, če je ta stranki v škodo (v konkretnem primeru tudi organa v prekrškovnem postopku) brez podrobnejšega vpogleda v celotno dejansko in posledično materialnopravno situacijo ter postopke, ki s tem v zvezi tečejo.

K I. in II. točki izreka

22.Tožba je delno utemeljena.

23.Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ vezan na pravnomočno odločbo Kmetijske inšpektorice št. 710-685/2022-3 z dne 18. 5. 2022 (prekrškovno odločbo), s katero je bil tožnik spoznan za odgovornega in mu je bila za kršitev, s tem, ko je industrijsko sadro s preseženo vrednostjo težke kovine (svinca) odlagal na svojih parcelah, izrečena globa brez ugotavljanja dejanskega stanja v svojem upravnem postopku, nadalje tudi, ali je bilo dejansko stanje v prekrškovni odločbi sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil razlog za obnovo podan, saj novo dejstvo, torej prekrškovna odločba, ni obstajala v času odločanja in izdaje izpodbijane odločbe.

24.Sodišče pritrjuje drugostopnemu organu, da pravna podlaga za odločanje o obnovi postopka v predmetni zadevi ni ZUP, ki ga je uporabil prvostopni organ, ampak ZKme-1, in sicer 45. člen tega zakona, ki v 2. točki prvega odstavka določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, poleg razlogov iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek, obnovi, če za obnovo postopka pristojni organ na podlagi pravnomočne odločbe drugega pristojnega organa izve za nova dejstva, ki bi lahko sama zase ali v zvezi z že ugotovljenimi dejstvi pripeljala do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva upoštevana v prejšnjem postopku. Glede postopkovnih vprašanj v tem postopku je ZKme-1 glede na ZUP lex specialis, zato je zakonska podlaga, ki jo je za odločanje o tem uporabil drugostopni organ, pravilna.

25.Pravilno je tudi stališče toženke iz odgovora na tožbo, da so stališča tožnika o tem, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, tožbena novota, saj te ugovore (v smislu, da dejstva, ki so razlog za obnovo postopka, v času izdaje odločbe o dodelitvi sredstev še niso obstajala) v tožbi uveljavlja prvič. Tožnik lahko v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Ker tožnik razlogov, zakaj teh ugovorov ni mogel postaviti v upravnem postopku, ne navaja, so zatrjevanja tožnika, da dejstva, ki so razlog za obnovo postopka, v času izdaje odločbe o dodelitvi sredstev še niso obstajala in posledično, da ni podlage za obnovo postopka, nedopustna tožbena novota. Enako velja za trditev tožnika, da kmetijska inšpekcija ni pristojna za analizo predmetne snovi.

26.Sodišče pa glede nadaljnjega spornega dejstva o vezanosti prvostopenjskega organa na prekrškovno odločbo odgovarja, da toženki ni mogoče pritrditi v delu, da je brezpogojno vezana na prekrškovno odločbo glede dejstev in okoliščin, ki da jih v ponovljenem postopku ne bi bilo treba ugotavljati. Iz nobenega predpisa ne ZKme-1 ne ZUP ne izhaja, da je upravni organ vezan na odločbo o prekršku ali dejstva, ki iz nje izhajajo. Pri tem ni izključeno, da ugotovitve upravnega organa sovpadajo oziroma pritrjujejo ugotovitvam prekrškovnega organa, vendar je tak zaključek možen le na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka. Sodišče ne zanika, da prekrškovna odločba predstavlja obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 45. člena ZKme-1, vendar pa zgolj vpogled in povzemanje odločbe o prekršku ne zadošča za vsebinsko odločitev v obnovljenem postopku. Po 149. členu ZUP ima upravni organ napotilo le v primeru pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, s katero je toženec spoznan za krivega, in še to le pri ugotavljanju dejanskega stanja glede vprašanja, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost. Pri tem ne izključuje ugotavljanja dejanskega stanja, ampak ga zgolj omeji. Zato je še toliko manj razumljivo, da bi bil upravni organ odvezan ugotavljanja dejanskega stanja v celoti, še manj pa v prekrškovnem postopku, za katerega ZUP ne predvideva take specialne določbe, kot za kazenske postopke. Tudi v obnovljenem postopku upravni organ zavezujejo vsa temeljna načela, kot veljajo v ZUP. Zlasti načelo materialne resnice, kar pomeni, da je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), kar ne vključuje samo izjave stranke o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ampak tudi, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih in da pri izvedbi dokazov sodeluje.

27.Toženka bo v ponovljenem postopku tako morala ugotoviti izpolnjenost pogojev po Uredbi (EU) 640/14, Uredbi o shemi neposrednih plačil in Uredbi navzkrižne skladnosti, v zvezi z ugotovljenimi kršitvami pri neposrednih izplačilih v kmetijstvu. Zlasti ali so izpolnjene predpisane zahteve ravnanja in standardi DKOS, kot navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del Uredbe o navzkrižni skladnosti. Zaključek, da je kršen pogoj iz točke 22 standarda DKOS 3 - zaščita podtalnice pred onesnaževanjem, ki določa, da na kmetijskem gospodarstvu ni izpustov nevarnih snovi v okolje kot posledice kmetijske dejavnosti, bo moral izhajati iz dejanskih ugotovitev organa v ponovljenem postopku. Toženka bo morala v ponovljenem postopku izvesti poseben ugotovitveni postopek, v katerem mora ugotoviti vse pomembne okoliščine in dejstva, izvesti dokaze o vseh dejstvih, ki so pomembni za razjasnitev stvari in dati stranki možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi (v tem okviru dopolnjuje dejansko stanje, dokler ni popolno ugotovljeno). Pravnomočne odločbe izdane v drugih postopkih pri tem predstavljajo dokazno vrednost, ni pa organ z njimi odvezan zakonske dolžnosti, da popolno ugotovi dejansko stanje.

28.Po obrazloženem je sodišče tožbo v delu, v katerem tožnik izpodbija 1. točko izreka izpodbijane odločbe, kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka), saj so pogoji za obnovo postopka po 2. točki prvega odstavka 45. člen ZKme-1 podani in je, kot je že zgoraj obrazloženo, v tem delu izpodbijana odločitev pravilna in zakonita (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

29.Ker je sodišče spoznalo, da na podlagi nepravilno uporabljenega materialnega prava glede vezanosti na prekrškovno odločbo in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ne bo moglo rešiti spora, je tožbi, v delu odprave izpodbijane odločbe v 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točki izreka izpodbijane odločbe, ugodilo in v tem obsegu izpodbijano odločbo odpravilo (2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (peti odstavek 64. člena ZUS-1) v celoti in popolno razjasniti relevantno dejansko stanje, razčistiti sporna vprašanja, ki jih zastavlja tožnik, ter nato ponovno odločiti o zadevi.

30.

30.K III. točki izreka

31.Tožnik je v zadevi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspeli tožeči stranki povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.

32.Tako je sodišče pri odmeri višine stroškov, čeprav jih je tožnik priglasil na podlagi Odvetniške tarife, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal odvetnik, se po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV, ker je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, znaša 469,70 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora toženka povrniti tožniku v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

33.Sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa v znesku 148,00 EUR tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1 c) k tar. št. 6.1 Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Opomba sodišča.

2Opomba sodišča.

3Ta določa: če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi.

4Ob tem tudi sodišče dodaja, da je kmetijska inšpekcija vsekakor pristojna za nadzor nad predpisi s področja kmetijstva (172. člen ZKme-1).

5Tako tudi VSM Sodba in sklep PRp 219/2023 z dne 26. 10. 2023.

6Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260, 260/1, 260/1-1

Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 45, 45/1, 45/1-2, 45/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.