Jedro

Notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Pri denarni terjatvi z izrazom terjatev razumemo pravico do denarnega zneska.

Dolžniku je lahko plačilo denarnega zneska naloženo v odločbi, upravni ali sodni, zato je zavzeto izhodišče v tem primeru, ki ne temelji na sodni odločbi temveč na pogodbi, ki je oblikovana v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, privedlo do napačne odločitve.

V notarskem zapisu, ki je tudi po stališču sodišča prve stopnje neposredno izvršljiv, je zapisana pogodba. Zato se za razlago njene vsebine uporabljajo tudi razlagalna pravila, ki jih določa OZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani drugi alineji točke IV. izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 410/18, sklenjenega dne 20. 4. 2018 pri notarju A. A., na predlog upnika zaradi izterjave izvršljive denarne terjatve upnika, in sicer zneska 6.500,00 EUR, dovolilo predlagano izvršbo. V točki II. izreka je za izvršitelja določilo izvršitelja B. B. iz ..., v točki III. izreka je sklenilo, da mora dolžnica upniku v osmih dneh povrniti 193,33 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v točki IV. izreka pa je zavrnilo predlog za izvršbo v delu, v katerem upnik predlaga: - izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem in prenosom plače dolžnice (prva alineja), - izterjavo zakonskih zamudnih obresti odmerjenih od zneska 6.500,00 EUR od dne 16. 6. 2018 dalje do plačila (druga alineja) in - povračilo stroškov vloženega predloga za izvršbo v znesku, ki presega znesek 193,33 EUR (tretja alineja).

2. Proti drugi alineji točke IV. izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik po pooblaščenki. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da iz 2. člena izvršilnega naslova ne izhaja, da bi bila dolžnici naložena obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti. Meni, da je dolžnici v notarskem zapisu naložena tudi obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti in je dolžnica takšno obveznost izrecno sprejela. Iz predmetnega izvršilnega naslova namreč izhaja obveznost dolžnice, da v primeru morebitne zamude z izvršitvijo obveznosti plača tudi zakonske zamudne obresti. Nadalje navaja, da ima notarski zapis dvojno vlogo, je v posebni obliki zapisana volja strank, da se izterja tam določena obveznost. V gospodarskem življenju je notarski zapis praviloma v obliki notarskega zapisa zapisana pogodba, ki poleg ostalega vsebuje tudi določitev obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti in glede katere pristane na njeno neposredno izvršljivost. Na neposredno izvršljiv notarski zapis je torej treba gledati ne samo kot na izvršilni naslov, temveč tudi na posebno obliko izjave volje, ki je vsebina pravnega posla. Izvršljivost je pravna lastnost obveznosti oziroma terjatve. Obveznost oziroma terjatev ima pravno lastnost izvršljivosti, če ima upnik pravno možnost zahtevati njeno prisilno izvršitev v izvršilnem postopku. Dolžnica je obveznost po plačilu zakonskih zamudnih obresti izrecno sprejela v obliki notarskega zapisa in soglašala z neposredno izvršljivostjo tudi v delu zakonskih zamudnih obresti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izvršbo dovoli tudi v delu zakonskih zamudnih obresti odmerjenih od zneska 6.500,00 EUR od 16. 6. 2018 dalje do plačila, dolžniku pa naloži v plačilo nadaljnje izvršilne stroške upnika. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani drugi alineji točke IV. izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Ni sporno, da je dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti dolžan upniku plačati tudi zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena in 378. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Vprašanje je le, ali ima upnik za to že izvršilni naslov v spodaj citiranem neposredno izvršljivem notarskem zapisu (2. točka 17. člena ZIZ). Po prepričanju višjega sodišča upnik utemeljeno opozarja na pogodbeno naravo dolžničine obligacije, sodišče pa je tudi zmotno razlagalo prvi odstavek 20.a člena ZIZ. Ta določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Pri denarni terjatvi z izrazom terjatev razumemo pravico do denarnega zneska (1. točka 16. člena ZIZ).

7. Nosilni argument sodišča prve stopnje, da dolžnici z notarskim zapisom ni bilo naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, katere izvršbo je sodišče v sklepu o izvršbi sicer dovolilo, je materialno zmoten. Dolžniku je lahko plačilo denarnega zneska naloženo v odločbi, upravni ali sodni, zato je zavzeto izhodišče v tem primeru, ki ne temelji na sodni odločbi temveč na pogodbi, ki je oblikovana v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, privedlo do napačne odločitve. Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sporazuma o izpolnitvi obveznosti, ki sta ga stranki sklenili v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 410/18 z dne 20. 4. 2018. V tej javni listini, ki sta ji (natančneje rečeno: ji je dolžnica) v Četrtem členu priznali neposredno izvršljivost, sta stranki zapisali sporazum, da mora dolžnica upniku do 15. 6. 2018 vrniti tudi preostali prejeti znesek, tj. 10.500,00 EUR (drugi odstavek Drugega člena sporazuma; del vračila vnaprej plačane kupnine je dolžnica vrnila upniku ob sklenitvi tega sporazuma, kar je zapisano v prvem odstavku istega člena). Dolžnici torej ni moglo biti nič naloženega, temveč se je zavezala vrniti znesek 10.500,00 EUR in to v roku, določenem v pogodbi. Upnik ima to pravico zahtevati. V tej isti pogodbi sta se stranki tudi dogovorili, da soglašata s tem, da je obveznost dolžnice, ki je določena v 2. členu tega sporazuma, _z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi_ in izvršilnimi stroški, ob zapadlosti neposredno izvršljiva.

8. Tako zapisana pogodba ali neposredno izvršljiv notarski zapis res ni napisan tako, kot je to običajno (da bo dolžnica od zapadlosti obveznosti dalje plačala tudi zakonske zamudne obresti, nato pa bi bilo v 4. členu zapisano golo soglasje dolžnice za neposredno izvršljivost notarskega zapisa), vendar zgolj zato, ob dodatnem dejstvu, da za notarski zapis izven obvezne vsebine, kot jo določa Zakon o notariatu (npr. 43. člen zakona), sicer ni predpisan obrazec notarskega zapisa, še ni mogoče zaključiti, da se v pogodbi, ki je sestavljena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, dolžnica ni zavezala plačati zakonskih zamudnih obresti od glavnice. Kot že rečeno, v notarskem zapisu, ki je tudi po stališču sodišča prve stopnje neposredno izvršljiv, je zapisana pogodba. Zato se za razlago njene vsebine uporabljajo tudi razlagalna pravila, ki jih določa OZ. Ta v 82. členu določa, da se določila pogodbe res uporabljajo tako, kot se glasijo, vendar pa je treba pri razlagi spornih določil pogodbe iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Pri tem razumevanja sporazuma ni mogoče graditi na izolirani vsebini ene določbe, ampak je treba vsebino vsake posamezne določbe povezati s celotno vsebino sporazuma, tako da vsaka določba ohrani svoj pomen.

9. Ob uporabi tega pravila zgoraj povzete vsebine notarskega zapisa ni mogoče razumeti drugače kot tako, da (upoštevajoč prvi odstavek 20.a člena ZIZ in 1. točko 16. člena ZIZ) ima upnik pravico do denarnega zneska glavnice, od roka dospelosti pa tudi zakonskih zamudnih obresti, in da je vse to obseženo tudi s soglasjem o neposredni izvršljivosti. Nasprotna razlaga pripelje do nelogične rešitve: stranka, ki je sicer soglašala, da se stranska obveznost prisilno izterja, potemtakem s tem ne bi hkrati prevzela obveznosti plačila te iste terjatve.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, sklep v izpodbijani drugi alineji točke IV. izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o tem delu predloga za izvršbo in pri tem upoštevati vse zgoraj pojasnjeno.

11. Ker je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).