Jedro

Ker je sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, ni več podlage za vodenje upravnega postopka. Prvostopenjski organ je zato pravilno in zakonito postopek v tem delu ustavil. Meja je po navedenem določena, zato ni nobene podlage za nadaljnje vodenje postopka o isti zadevi v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 337/2 s sosednjo parcelo 332 v k.o. …, ustavil in je z izpodbijano odločbo v k.o. … kot urejen evidentiral del meje parcele 337/2 s sosednjimi parcelami 331/1, 337/1 in 337/3, pri čemer je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in opisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu in so urejene meje označene poudarjeno.

V obrazložitvi sklepa in odločbe (izpodbijanega akta) je prvostopenjski organ navedel, da je A.A. dne 23. 9. 2009 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 337/2 s sosednjimi parcelami 331/1, 332, 336, 337/1 in 337/3 k.o. …. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila meja med parcelo št. 337/2 k.o. … s sosednjimi parcelami 332, 331/1, 337/3, 336, 337/1 ugotovljena v mejno ugotovitvenem postopku št. 45-484-89, na zahtevo SSSO Koper z dne 19. 6. 1989, ki je bil izveden na terenu 26. 6. 1989. Na zahtevo MO Koper za izvedbo parcelacije št. 90312-162/1997-1 z dne 13. 3. 1997, je bil mejno ugotovitveni postopek in parcelacija izvedena na terenu 26. 6. 1997. V obrazložitvi akta so navedeni lastniki oz. upravljavci parcel. Vsem lastnikom je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vsi lastniki oz. upravljavci parcel tj. B.B. in C.C., D., E.E. in A.A. in F.F. so na mejni obravnavi v zapisniku podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje z izjemo JD Mestna občina Koper, ki se mejne obravnave ni udeležila. Prvostopenjski organ je dne 10. 3. 2011 prejel pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. N 18/2009 z dne 21. 10. 2009, iz katere je razvidno, da je del meje parcele št. 337/2 s sosednjo parcelo 332 v k.o. …urejen v sodnem postopku. Ker je bila meja urejena v sodnem postopku je bilo treba upravni postopek ureditve meje ustaviti. V ostalem pa je prvostopenjski organ evidentiral urejen del meje.

Tožena stranka je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. Sicer ugotavlja, da bi morala biti izpodbijana odločba vročena tožeči stranki po pooblaščencu, vendar ta kršitev v konkretnem postopku ni vplivala na uresničevanje pritožnikovih pravic ali na zakonitost izpodbijane odločbe. Tožnik je bil z izpodbijano odločbo kljub temu seznanjen in je po svojem pooblaščencu lahko vložil pravočasno pritožbo. Pritožbeni organ je zavrnil tudi ostale pritožbene navedbe. Tožnik je solastnik parcele št. 332 k.o. …, ki meji na parcelo št. 337/2 k.o. … v solasti A.A., ki je zahtevala izdajo odločbe o evidentiranju urejenih mej svoje navedene parcele. Prvostopenjski organ je postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 337/2 s sosednjo parcelo 332 z izpodbijanim sklepom ustavil, na podlagi pravnomočne sodne odločbe, iz katere je razvidno, da je bila meja med parcelama 337/2 in 332 urejena v sodnem postopku pri Okrajnem sodišču v Kopru in je sodba o tem pravnomočna (št. N 18/2009 z dne 21. 10. 2009). Zato sporna parcelna meja ni več predmet evidentiranja v upravnem postopku. Ker torej evidentiranja urejene meje med zadevnima parcelama sploh ni več stvar upravnega postopka, so brezpredmetne pritožbene trditve o tem, da tožnik v predhodnem postopku ni podal soglasja z ureditvijo meje, saj je bila le-ta urejena v sodnem postopku. To velja tudi za zemljiško katastrski točki 5333 in 931, ki sta za tožnika sporni, saj sta ti točki sestavni del meje, ki je bila urejena v sodnem postopku.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu. V tožbi ponavlja pritožbene navedbe in meni, da je evidentiranje mej nezakonito, saj v postopku ni bilo pridobljeno soglasje tožeče stranke. Zaradi mejnih točk 5333 in 931, je parcela, ki je v lasti tožnika, za 8 m2 manjša. A.A. je kasneje kupila parcelo 337/2, kot je tožnik kupil parcelo 332, zato je treba analizirati stanje glede površine parcel, ki so obstajale, ko je tožnik kupil svojo parcelo. A.A. si je uzurpirala 8 m2 in sedaj jih je prvostopenjski organ podelil njej. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter odločbo in sklep odpravi, podrejeno, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo in sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane obrazložitve.

Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo poudarja, da je bila meja, ki poteka med parcelama 332 in 337/2 določena leta 1989, preden je tožnik postal lastnik parcele 332. Z določitvijo meje je soglašal in od takrat se meja ni spreminjala. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega akta in jih v izogib ponavljanju ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z evidentiranjem urejene meje v k.o. … na zahtevo A.A. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo kot urejen evidentiral del meje parcele 337/2 s sosednjimi parcelami 331/1, 337/1 in 337/3 in z izpodbijanim sklepom ustavil postopek evidentiranja urejenega dela meje parcele 337/2 s sosednjo parcelo 332. Gre za mejo okoli parcele 337/2. Tožnik je mejaš s parcelo 337/2 med točkama 5333 in 931. Ugovarja temu, da je prvostopenjski organ ustavil postopek evidentiranja urejene meje med parc. št. 332, ki je v lasti tožeče stranke, in in parc. št. 337/2, ki je v lasti A.A. in F.F. Prvostopenjski organ je izdal ustavitveni sklep v zvezi z navedenim delom meje parcele 337/2, ker je ugotovil, da je bila meja urejena v sodnem postopku. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. N 18/2009 je razvidno, da je sodišče mejo med nepremičninama parc. št. 332 in 337/2, obe k.o. … po močnejši pravici določilo tako, da poteka od točke E v ravni liniji 5,00 m do točke B. Točka E, ki je v naravi označena z rdečo, obarvano piko na kamnitem zidu, se nahaja 8 m zahodno od z.k. točke 930, ki se nahaja na fasadi objekta …, stoječega na parc. št. 337/1 k.o. …. Točka B, ki je v naravi označena z rdečo obarvano piko na vogalu porušenega objekta se nahaja v ravni liniji 5 m od z.k. točke 925, ki se nahaja na tromeji med parc. št. 337/3, 333 in 332, vse k.o. …. Sklep je postal pravnomočen 24. 2. 2010 z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1302/2009. Tudi po prepričanju sodišča je sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, zato ni bilo več podlage za vodenje upravnega postopka in je prvostopenjski organ pravilno in zakonito postopek v tem delu ustavil. Tožnik ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni bilo pridobljeno njegovo soglasje in da si je A.A. uzurpirala 8 m2. V sodnem postopku, ki je tekel na predlog predlagateljev B.B. (tožeče stranke v tem upravnem sporu) in C.C. je sodišče sporno mejo določilo. Ker je meja določena, zato ni nobene podlage za nadaljnje vodenje postopka o isti zadevi v upravnem postopku.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.