Jedro

S sklepom o dedovanju se konča zapuščinski postopek, v katerem mora sodišče ugotoviti vso zapuščino in kdo so dediči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji zapuščinski zadevi izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da obstaja zapuščina po pokojnem iz nepremičnine, vpisane v vl. št. 327 do 1/48 k.o. T. Ugotovilo je, da pokojni pred smrtjo ni sestavil oporoke, zato prihaja v poštev dedovanje po zakonu, h kateremu so poklicani zapustnikov sin J.L., hči E.Š., vsak do 1/3, zet V.P., zapustnikovi vnuki S.P., J.P., A.P., I.P. in An.P., vsak do 1/8. V skladu s tem je razglasilo zakonite dediče in v 3. točki izreka odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri nepremičnini s parc. št. 1256/1, vpisani v vl. št. 327-1/48 k.o. T., vknjižijo kot lastniki J.L. do 21/30, E.Š. do 1/6, S.P. do 2/30, I.P. do 1/30 in An. P. do 1/30. V obrazložitvi je pojasnilo, da spada v zapuščino nepremičnina, ki je bila v Agrarni skupnosti T., zato se dedovanje izvede po 8. čl. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ker so se k dedovanju priglasili zapustnikov sin J.L., zapustnikov zet V.P. ni uveljavljal nujnega deleža in se je zapustnikov vnuk Jo. P. odpovedal dedovanju, ostali vnuki pa so uveljavljali nujni delež, pri čemer je A.P. svoj dedni delež odstopil S.P., je v skladu s temi dednimi izjavami odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi. Ugotovilo pa je še, da zapustnikovo zapuščino predstavljajo tudi druge nepremičnine, vendar je odločilo, da bo o teh nepremičninah izveden postopek dedovanja naknadno.

Zoper sklep o dedovanju se je pritožil J.L. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, saj trdi, da je sodišče odločilo v nasprotju z določbami Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ter Zakona o dedovanju. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da spada v zapuščino premoženjska pravica zapustnika kot člana agrarne skupnosti, vendar pa o dedovanju tega premoženja ni odločilo v skladu z določbo 8. čl. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Po tej določbi lahko premoženjske pravice v naravi deduje samo tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Razen S.P., I.P. in An.P., nihče drug od zakonitih dedičev ne zahteva nujnega deleža. Dediči, ki zahtevajo nujni delež, so upravičeni le do gotovine, ne pa do deleža v naravi, kot je napačno odredilo sodišče. Zato pritožnik predlaga, da se odredba v izpodbijanem sklepu popravi oz. ustrezno spremeni, tako da se upošteva pri odločanju določba 8. čl. ZPVAS.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena sta očitka zmotne uporabe določb Zakona o dedovanju in zmotne uporabe določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o dedovanju je razvidno, da spadajo v zapuščino tudi druge nepremičnine pokojnega, kar kaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o dedovanju. S sklepom o dedovanju se konča zapuščinski postopek, v katerem mora sodišče ugotoviti vso zapuščino in kdo so dediči. Poseben sklep Zakon o dedovanju (ZD) predvideva samo za volila in kot dopolnilni sklep pri naknadno najdenem premoženju. Teh določb ZD, v katerem je prevladujoče načelo oficialnosti v zapuščinskem postopku, sodišče prve stopnje pri odločanju o dedovanju po pok. I.L. ni upoštevalo. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZD, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni ugotovljena vsa zapuščina tega pokojnika in odločeno o celotni zapuščini.

Pritožba ima prav tudi, da določba 8. čl. ZPVAS ni bila pravilno uporabljena. Če spada v zapuščino zapustnikov članski delež do 1/48 parc. 1256/1 k.o. T., ki je vpisana na Agrarno skupnost T., dedujejo v skladu z 8. čl. tega zakona to premoženjsko pravico v naravi samo tisti dediči, ki so člani agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo samo nujni delež v denarju. Sodišče prve stopnje bi pri odločanju moralo upoštevati to določbo in odločiti v skladu z njo. Samo članu agrarne skupnosti bi delež lahko določilo v naravi, za ostale dediče, ki uveljavljajo nujni delež pa bi moralo ugotoviti vrednost njihovih nujnih deležev, saj so upravičeni le do gotovine.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo utemeljeni pritožbi ugoditi in po 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek. Nadaljnji napotki niso potrebni, saj je že iz gornje obrazložitve razvidno, katera dejstva mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da bo izdalo pravilen in zakonit sklep o dedovanju.