Jedro

Napačen pravni pouk, ki ga je strankam dalo sodišče v pisno izdelani sodbi, ne more vzpostaviti zakonske pravice do pritožbe, ki se ji upravičenec odpove s tem, ko ne napove pritožbe v zakonitem roku.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojene I.B. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo z dne 12.4.2007 obsojeno I.B. spoznalo za krivo kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ ter ji izreklo 150,00 EUR denarne kazni plačljive v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ji je naložilo povrnitev dela stroškov kazenskega postopka in sicer pričnine v skupnem znesku 32,98 EUR, medtem ko jo je po četrtem odstavku 95. člena istega zakona oprostilo povrnitve preostalih stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 30.5.2008 zagovornikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Zagovornik je zoper sklep višjega sodišča pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 7. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ter drugega odstavka 371. člena ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi sklep sodišča druge stopnje in vrne zadevo temu sodišču v meritorno odločitev, podrejeno pa vrne sodni odločbi v novo odločanje in opravo nove glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Po njegovem stališču ima prav pritožbeno sodišče, ko v razlogih napadenega sklepa navaja, da mora biti napoved pritožbe jasno izražena in nanjo ni mogoče sklepati. V položaju, ko sodišče trdi, da ni mogoče preko pisnih podatkov, ki nikjer ne izražajo napovedi pritožbe in na drugi strani ob trditvi, da naj bi že sama obrazložitev sodbe kazala na napoved pritožbe, gre pravzaprav za problem ugotovitve dejanskega stanja, ali je bila napoved pritožbe vložena ali ne. Tega razloga pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati. Sicer pa je obramba imela vso možnost kontrole zapisnika, vendar pa ni ravnala v skladu s 315. členom ZKP in zahtevala popravek. Ni pa tudi videti razloga, da bi moralo sodišče druge stopnje upoštevati kake druge podatke, kakor so razvidni iz zapisnika in da bi moralo ravnati drugače, kakor to terjajo podatki spisovnega gradiva glede napovedi pritožbe. Obravnavanje pritožbe kljub odpovedi pravici do pritožbe bi predstavljalo kršitev zakona o kazenskem postopku. Pri tem pa zgolj obrazložitev sodbe prav gotovo ni razlog, ki bi lahko sam po sebi kazal na to, da je bila vložena napoved pritožbe.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojenki in zagovorniku. Slednji v izjavi meni, da presoja napovedi pritožbe ni dejanska presoja, ampak je pravica materialnega prava in napoved ali opustitev napovedi pritožbe ima posledice materialnega prava. Vztraja tudi pri predlogu, danem v zahtevi za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Bistvo izvajanj zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da odločitev sodišča druge stopnje ni pravilna, saj je iz vsebine in postopanja prvostopenjskega sodišča mogoče razbrati, da je pritožba nedvomno bila napovedana in je zaradi tega izdana obrazložena sodna odločba. Zato vložnik zahteve sklepa, da je sodišče očitno moralo popravljati zapisnik glavne obravnave z dne 24.3.2008 (očitno 12.4.2007). Če ne bi bilo napovedi pritožbe, si sodišče prve stopnje gotovo ne bi prizadevalo za izdelavo obrazložitve sodbe in dopustitev pritožbe. Pritožbenemu sodišču očita, da ni pravilno uporabilo materialno pravo, ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe, ker pritožbe sploh ni rešilo in med podatki sodnega spisa ter med prvostopenjsko in drugostopenjsko sodno odločbo je nasprotje, zaradi česar se odločitev drugostopenjskega sodišča ne da preveriti z odločitvijo prvostopenjske sodne odločbe, ki jo je sodišče prve stopnje z obrazložitvijo in pravnim poukom izdalo, kar vse pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Sodišče prve stopnje je po končani glavni obravnavi 12.4.2007 izreklo sodbo. Po njeni razglasitvi je stranke poučilo o pravici do pritožbe. Poučilo jih je tudi, da morajo po določbah 362. člena in 368. člena ZKP pritožbo napovedati, kar lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, sicer se bo štelo, da so se odpovedale pravici do pritožbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da bi obsojenka ali zagovornik takoj po razglasitvi sodbe napovedala pritožbo. Sodišče prve stopnje je 20.4.2007 izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s pravnim poukom ter odredilo njeno vročitev strankam. Iz poštne povratnice sledi, da je obsojenka prejela sodbo 3.5.2007, iz vročilnice pa, da jo je zagovornik prejel 23.4.2007. Zagovornik je dne 3.5.2007 priporočeno po pošti vložil zoper prvostopenjsko sodbo pritožbo, ki jo je sodišče vročilo okrožnemu državnemu tožilstvu. Iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, da je bila v roku osmih dni napovedana pritožba bodisi po obsojenki bodisi po zagovorniku.

Višje sodišče je pred pričetkom seje pritožbenega senata telefonično preverilo pri prvostopenjskem sodišču, ali je v vpisniku zaznamek, da je bila vložena napoved pritožbe obsojenkinega zagovornika in dobilo negativen odgovor (uradni zaznamek z dne 30.5.2008). Odločitev o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je utemeljilo med ostalim z ugotovitvijo, da niti obsojenka niti njen zagovornik v zakonsko predpisanem roku nista vložila napovedi pritožbe, zaradi česar je štelo, da sta se odpovedala pravici do pritožbe.

Postopanje sodišča in strank po izrečeni in razglašeni sodbi predpisujejo določbe 362. člena in 368. člena ZKP. Prvi odstavek 362. člena ZKP določa, da predsednik senata (v skrajšanem postopku sodnik) pouči upravičence do pritožbe (367. člen ZKP) o pravici do pritožbe in o dolžnostih predhodne napovedi pritožbe ter da se bo štelo, da so se pravici do pritožbe odpovedali, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedali. Po prvem odstavku 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe le to napovedati. To lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po danem pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena ZKP). Če nihče od upravičencev pritožbe ne napove se razen v primeru iz četrtega odstavka 368. člena ZKP šteje, da se je odpovedal tej pravici (drugi odstavek 368. člena ZKP). Če nihče od upravičencev ne napove pritožbe, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev (tretji odstavek 368. člena ZKP).

V položaju, ugotovljenem s pravnomočnim izpodbijanim sklepom, ni realne podlage za sklepanje, da je bila napovedana pritožba in da je glede na postopanje prvostopenjskega sodišča, ki je izdelalo sodbo z obrazložitvijo, prišlo do popravljanja zapisnika o glavni obravnavi. Pri ugotavljanju, ali je bila pritožba napovedana ali ne, gre tudi sicer za dejansko vprašanje procesnopravne narave, glede katerega po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo in s poukom o pravici do pritožbe ničesar ne spremeni na zadevi. Iz določbe tretjega odstavka 368. člena ZKP namreč izhaja, da je obrazložitev sodbe dopustna tudi v primeru nenapovedane pritožbe. Po drugi strani pa napačen pravni pouk, ki ga je strankam dalo sodišče v pisno izdelani sodbi, ne more vzpostaviti zakonske pravice do pritožbe, ki se ji upravičenec odpove s tem, ko ne napove pritožbe v zakonitem roku.

V obrazloženem kršitve zakona, ki jih vložnik zahteve uveljavlja, niso podane. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98.a člena in prvega odstavka 95. člena v zvezi s 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP.