Jedro

Za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom.

Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izročitev nepremičnine, parcele št. 43/0, k. o. X. (ID znak 000) kupcu I. U. iz B. Zoper navedeni sklep se je kupec pravočasno pritožil. Navaja, da je pravni posel potekal skladno z določili ZFPPIPP in na podlagi javno objavljenih in pravnomočnih sklepov, kupnina in davek sta bila plačana, zahteva za odobritev pravnega posla je bila zavržena, saj gre za zazidljivo in ne kmetijsko zemljišče. Sodišče zato v zaključni fazi ne more po uradni dolžnosti razglabljati o lastninski pravici prodajalca. Vsi roki za ugovore lastninski pravici so že potekli. Nepremičnina pa je bila tudi predmet lastninskega preoblikovanja stečajnega dolžnika. Izpodbijani sklep je tudi preskop, sodišče ne navede niti, kateri so podatki in priložene listine, ki so bili podlaga za odločitev. Pogojev po ZSpo sodišče sploh ni preverjalo. Gola navedba nepremičnine v občinskem odloku za kaj takega ne zadostuje.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da je upravitelj obravnavani predlog podal 5.6.2014,(1) da naj bi iz priloženih listin in javno dostopnih podatkov izhajalo, da ta nepremičnina predstavlja asfaltirano športno igrišče v vasi H. in da je kot tako tudi opredeljeno z občinskim odlokom z dne 29.3.1999, objavljenim v uradnem listu, zato se mora ta športni objekt uporabljati v javno dobro in za namen, za katerega je bil zgrajen ter urejen, po 211. členu ZGO-1 pa naj bi se štelo, da ima status grajenega javnega dobra, zato je bistveno omejena možnost razpolaganja, kar terja zavrnitev soglasja k izročitvi nepremičnine.

Pritožba ima prav, ko navaja, da je sklep zelo pomanjkljivo obrazložen. Iz njega višje sodišče ne more razbrati niti tega, iz katere k upraviteljevemu predlogu priložene listine naj bi izhajalo, da gre za javni športni objekt. Prav tako ima pritožba prav, ko navaja, da za presojo ni pomembno le, ali športni objekt kot javnega določa le občinski odlok, temveč je pomembno tudi, da je taka opredelitev v skladu z zakonom. Tudi pridobitev statusa grajenega javnega dobra ni dovolj obrazložena.

Pomembna je tudi okoliščina, ki jo zatrjuje pritožba – da je bila ta nepremičnina predmet lastninjenja ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika. Gre sicer za novoto, ki pa je dopustna, saj glede na upraviteljev predlog in pravnomočne sklepe o prodaji pritožnik ni mogel pričakovati, da bi to lahko postalo sporno (primerjaj 1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

Ob tem ima pritožba prav, ko navaja, da je bilo o prodaji že pravnomočno odločeno, že po logiki stvari pa bi preveritev, ali je nepremičnina v pravnem prometu, morala biti opravljena ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni niti pojasnilo, zakaj se je odločilo s tem ukvarjati šele v tej fazi postopka prodaje in kje je za kaj takega podlaga. Še posebej je to nenavadno glede na to, da je upravitelj skupaj s predlogom predložil odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica z dne 8.10.2013, s katero je bil (med drugim) zavržen predlog za odobritev pravnega posla v zvezi s to nepremično, ker gre za stavbno zemljišče. Izpodbijanega sklepa se tako sploh ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V novem sklepu naj se sodišče prve stopnje opredeli tudi do pritožbenih navedb, ki deloma predstavljajo dovoljene novote.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

(1) Višje sodišče pri tem pripominja, da je bilo na ta dan vloženih 6 predlogov upravitelja, ki so izredno pomanjkljivo vpisani v popis spisa, saj prav pri nobenem ni opisa procesnega dejanja, prav tako pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni niti navedlo številke procesnega dejanja obravnavanega predloga, kar je povzročilo nepotrebno iskanje pravega predloga.