Jedro

Ker postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega elektronsko na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano, se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Postopanje sodišča, ki sklepa sicer ni opremilo s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu s temi zahtevami in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev, vendar pa ta kršitev na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog z dne 16. 3. 2016. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je izpodbijani sklep neveljaven, saj na sklepu ni nikjer podpisa okrajne sodnice in samostojne sodniške pomočnice, izdajatelja, številke certifikata in podpisa, ure izdaje ter logotipa sodišča. Višje sodišče zato zaproša, da sklep izda ponovno z vsemi pravilnimi podatki, izpodbijani sklep pa zavrže. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

5. Prvi odstavek 34. a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz razloga, da je taksa že plačana, ali iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo. V ugovoru zoper plačilni nalog je dolžnik navajal, da je bila sodna taksa napačno odmerjena, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je dolžnik dne 14. 3. 2016 vložil ugovor, za katerega je določena sodna taksa po tarifni št. 4021 Zakona o sodnih taksah v višini 55,00 EUR.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Dolžnik pravilnosti odmere sodne takse v svoji pritožbi niti ne prereka (taksa za ugovor pa je bila dolžniku tudi po presoji višjega sodišča pravilno odmerjena v znesku 55,00 EUR po tar. št. 4021 ZST-1), temveč navaja le, da sklep ni podpisan oziroma opremljen z elektronskim podpisom. Predmetni postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega elektronsko na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano (prim. drugi odstavek 29. člena ZIZ v zvezi z 2. in 3. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka). Za avtomatizirano obdelavo sedmi odstavek 29. člena ZIZ določa, da se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Postopanje sodišča, ki sklepa sicer ni opremilo s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu z zahtevo ZIZ in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev določbe sedmega odstavka 29. člena ZIZ, vendar pa ta kršitev po oceni pritožbenega sodišča na pravilnost izpodbijanega sklepa in ne more imeti nikakršnega vpliva, zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Razlogi, iz katerih se po prvem odstavku 34. a člena ZST-1 lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog, niso podani, zato je odločitev, da se ugovor zavrne, pravilna. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).