Zakasnitev dostopnosti izvidov v zVEM

Datum

21.02.2025

Številka

07121-1/2025/237

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 10. 2. 2025 prejeli vašo pobudo za ukrepanje, ker se je medicinska stroka samovoljno odločila, da bo pacientom omejila dostop do mikrobioloških in patoloških izvidov v zVEM in je tako uvedla 30-dnevni zamik za možnost vpogleda s strani pacienta z argumentacijo, češ da ti niso sposobni razumeti oziroma prenesti vsebine izvida brez navzočnosti in razlag zdravnika.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim predlogom.

IP ni pristojen za vodenje inšpekcijskega ali drugega nadzornega postopka v primeru zakasnitev pri dostopnosti izvidov na portalu zVEM.

O obrazložitve:

V zvezi s predstavljeno problematiko smo že izdali mnenje, ki je dostopno na naslednji povezavi:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/za%C4%8Dasna-omejitev-vpogleda-v-zdravstvene-izvide-na-portalu-zvem-1711356663.

Dodatno še pojasnjujemo:

1. Trenutno se s katerimkoli nadzornim postopkom v pristojnosti IP žal ne da vplivati na predstavljeno problematiko, ker predpisi izrecno ne določajo točnega časa, ko bi moral biti izvid obvezno na voljo v zVEM, poleg tega pa ne določajo pristojnosti IP za nadzor nad vnašanjem ali pravočasnim vnašanjem izvidov v CRPP in s tem posledično v zVEM. Zato na podlagi vašega predloga ne moremo uvesti inšpekcijskega ali drugega nazornega postopka zoper NIJZ ali odgovorne izvajalce zdravstvene dejavnosti.

2. Ugotavljamo tudi, da z zakasnitvijo ni poseženo v pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. in 12. členu Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, ker ta od upravljavcev ne zahteva omogočanja neposredne elektronske dostopnosti do podatkov prek informacijskih rešitev, pač pa se pravica uveljavlja na individualno zahtevo posameznika za pridobitev reprodukcije osebnih podatkov pri vsakem upravljavcu oziroma izvajalcu posebej. Zato pravica iz Splošne uredbe z zakasnitvijo dostopnosti posameznih izvidov v zVEM ni prizadeta, saj lahko vsak pacient od upravljavca, neodvisno od dostopa prek zVEM, zahteva pridobitev reprodukcije izvida. Informacijska rešitev zVEM predstavlja le neobvezen ter poenostavljen in učinkovit dostop, ne glede na to, da v posamičnih primerih prihaja do zakasnitev ali celo do ne vnašanja osebnih podatkov oziroma dokumentov v CRPP in s tem v zVEM. Dostopnost izvidov prek zVEM zgolj dopolnjuje pravico do seznanitve. Tudi v primeru, če bi bila dostopnost prek zVEM teoretično nujno vezana na pravico do seznanitve iz 15. člena Splošne uredbe, ne bi šlo za kršitev, ker je v 12. členu Splošne uredbe za upravljavca predpisan enomesečni rok.

3. Smiselno enako velja za pravico do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo po 41. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).

4. Čeprav IP za nadzor nad izvrševanjem 17. člena ZPacP ni pristojen, informativno pojasnjujemo, da če vnos izvida v CRPP in s tem v zVEM ni predpisan način obveznega vročanja izvida pacientom, pač pa pacient originalni izvid v vsakem primeru obvezno prejme po neki drugi poti, potem z zakasnitvijo dostopa v zVEM tudi ne gre za kršitev 17. člena ZPacP, ki sicer ureja izdajo originalnih izvidov pacientu in 7 dnevni rok. Dajanje izvidov na voljo prek zVEM ni izvrševanje dolžnosti izvajalca za posredovanje izvidov pacientom po 17. členu ZPacP, pač pa se ta dolžnost izvršuje z osebno vročitvijo ali s pošiljanjem izvidov po pošti ali s soglasjem pacienta prek varnega elektronskega vročanja. Če pa bi nek predpis določal, da se 17. člen ZPacP obvezno izvršuje le prek zVEM, bi bil inšpekcijski nadzor sicer mogoč, toda v tem primeru s strani Zdravstvenega inšpektorata RS.

5. Ne glede na zgoraj navedeno je IP v postopku medresorskega usklajevanja predloga Zakona o digitalizaciji v zdravstvu predlagal, da se že z zakonom prepreči samovoljno kratkoročno zadrževanje (tako kot v vašem primeru) ali dolgoročno skrivanje (izvrševanje terapevtskega privilegija) osebnih podatkov pred pacientom.

Lepo pozdravljeni,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka