Jedro

Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Tudi po presoji sodišča navedeni dohodek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, saj ga upravičenec prejme samo enkrat. Ker je navedeni dohodek prosilec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (20. člen ZSVarPre), se ta dohodek v skladu s prvim odstavkom 23. člena istega zakona upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenskem postopku Kpd 11663/2016, v katerem ima prosilec status oškodovanca. V obrazložitvi navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolniti tudi finančni pogoj v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Materialno stanje prosilca se ugotavlja po določbah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Na podlagi pridobljenih podatkov o dohodkih prosilca je tožena stranka ugotovila, da je prosilec upokojen in prejema mesečno pokojnino v znesku 434,03 EUR. Prav tako je lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki mu dajejo katastrski dohodek v višini 92,54 EUR letno oziroma 7,71 EUR mesečno. V relevantnem obdobju pa je tožnik prejel tudi izplačilo subvencije iz naslova kmetijske dejavnosti v višini 2.113,20 EUR. Navedeni znesek v skladu s četrtim odstavkom 23. člena ZSVarPre predstavlja občasni, neperiodični dohodek. Takšno stališče je zavzeto tudi v sodni praksi v sodbi Upravnega sodišča RS II U 163/2011 z dne 18. 5. 2011. Občasni dohodek pa se upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. V obravnavanem primeru znaša povprečna višina občasnega dohodka 704,40 EUR, razlika do 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka pa 559,99 EUR. Prosilčevi mesečni dohodki so tako v relevantnem obdobju znašali skupaj 1.001,73 EUR, kar pa presega zakonski cenzus v višini 577,62 EUR.

2. Tožnik v laični tožbi ugovarja, da se subvencija nanaša na celo leto 2015 ter je namenjena za nabavo materiala v kmetijstvu, škropiva, semen in raznih gnojil. Prosi za ugodno rešitev njegove prošnje, zato je sodišče štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru se tožena stranka tudi po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se na podlagi 14. člena ZBPP smiselno uporablja pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca za brezplačno pravno pomoč. Sodišče tudi v celoti sledi utemeljitvi tožene stranke, ker je ta pravilna in skladna s podatki v listinah predloženega upravnega spisa ter ima podlago v navedeni zakonski določbi in je tudi sicer v skladu s sodno prakso, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi.

6. Tožnik se v tožbi ne strinja z upoštevanjem izplačane subvencije v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, ker se subvencija nanaša na celo leto in to za leto 2015. 7. Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca. Tudi po presoji sodišča navedeni dohodek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, saj ga upravičenec prejme samo enkrat. Ker je navedeni dohodek prosilec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (20. člen ZSVarPre), se ta dohodek v skladu s prvim odstavkom 23. člena istega zakona upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Pri upoštevanju povprečne mesečne višine občasnega dohodka izplačanega v relevantnem obdobju iz 20. člena ZSVarPre se torej upošteva trimesečno obdobje. Takšno stališče je zavzelo Upravno sodišče RS že v zadevi II U 163/2011. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila, da povprečna mesečna višina lastnega dohodka iz naslova subvencije znaša 704,40 EUR, relevanten dohodek iz naslova subvencije pa 559,99 EUR. Posledično je tako tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje po zakonu določenega dohodkovnega cenzusa za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 577,62 EUR, in je zato ravnala zakonito, ko je njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila kot neutemeljeno. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).