Jedro

Del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika krijeta sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo novo tržno vrednost nepremičnin parc. št. 35/1, 35/4, 35/5, vse k.o. G., last dolžnikov vsakega do 1/2 celote, za posamezno parcelo v višini 21.500,00 EUR, 130,700,00 EUR in 78.100,00 EUR, skupaj 230.300,00 EUR.

2. Dolžnika v pravočasni pritožbi opozarjata, da objekt, ki stoji na parceli št. 35/4 sega tudi na parcelo št. 35/7 (prej 35/6), česar cenilec pri novi cenitvi ni upošteval. Tako niso bila upoštevana navodila, ki jih je dalo Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Ip 545/2012 z dne 14. 6. 2012. Tudi v novo tržno vrednost je zajeta parcela št. 35/7, ki ni izvršilni predmet v obravnavani zadevi. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo opravljeni cenitvi sodnega cenilca z dne 30. 4. 2015, na katerega stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista imeli pripomb. Pritožbena graja načina vrednotenja ocenjenih parcel je nedopustna pritožbena novota, saj dolžnika nista pojasnila, zakaj nista mogla istih navedb podati že v postopku na prvi stopnji, ko sta bila pozvana, da se o cenitvi izjasnita (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Po pojasnjenem se sodišču druge stopnje ni bilo treba spuščati v dejanske ugotovitve, na katerih temelji ugotovitev tržne vrednosti parcel na podlagi cenilnega mnenja, kot določa drugi odstavek 178. člena ZIZ.

5. Za namen izčrpne in prepričljive argumentacije pa sodišče druge stopnje kljub temu dodaja, da sta dolžnika spregledala jasno stališče cenilca, da del objekta, ki leži na parceli 35/7, ni bil predmet cenitve (3. stran cenilnega poročila), kar potrjuje tudi okoliščina, da je bila upoštevana le površina objekta, ki leži na parcelah, ki so predmet obravnavane izvršbe (17. stran cenilnega poročila). Kot jasno izhaja iz izreka, sodišče prve stopnje ni ugotovilo tržne vrednosti tudi glede parcele št. 35/7 k.o. G., ampak le za parcele št. 35/1, 35/4, 35/5. Napotila iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 545/2012 z dne 14. 6. 2012 so bila upoštevana. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ob neuspehu s pritožbo dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).