Jedro

Izvedenec je odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna, pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, preučiti je moral zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika. Zato je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje.

Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 9. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi: „Izvedencu S. C. se odmeri:

1. nagrada za izvedensko delo v bruto znesku 184,00 EUR

2. materialni stroški (15 %) v znesku 27,60 EUR

3. prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6 %) v znesku 12,70 EUR SKUPAJ: 224,30 EUR, kar se nakaže iz sredstev za BPP (odločba Bpp z dne 21. 6. 2010) v roku 45 dni od pravnomočnosti tega sklepa na račun sodnega izvedenca pri SKB banki, št.: 000, davčna št.: XXX, davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter 6 % prispevek za PIZ pa se nakažeta na ustrezna računa.

Izvedenec ni zavezanec za DDV.“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 105,00 EUR, v roku 8 dni od vročitve sodbe in sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

II. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek 472,17 EUR zniža na 314,46 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijano sodbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 7. 9. 2011 je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu S. C. nagrado za izvedensko delo v bruto znesku 414,00 EUR, 15 % materialne stroške v znesku 62,10 EUR, 6 % prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 28,57 EUR, skupaj 504,67 EUR, kar se nakaže iz sredstev za BPP na račun sodnega izvedenca, 6 % prispevek za PIZ pa na ustrezen račun.

2. S sodbo je sodišče prve stopnje (1) toženi stranki naložilo, naj tožeči stranki plača odškodnino v znesku 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2009 naprej do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. (2) Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 472,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo sklepa tako, da bo izvedencu nagrada za izvedensko delo odmerjena v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik), podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Sodišče je izvedencu za izdelano izvedensko mnenje priznalo 414,00 EUR, kar se prizna za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. S takšno kvalifikacijo se tožeča stranka ne strinja. Meni, da gre za zgolj manj zahtevno izvedeniško mnenje. Izvedencu so bila zastavljena le tri vprašanja, ki jih ni mogoče šteti za zahtevna. Pregledal je le spis sodišča in tožnika ter na podlagi tega odgovoril na zastavljena vprašanja. Pri tem ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopka. Poleg tega ni znano, ali je izvedenec izkazal utemeljenost priglašene nagrade oziroma ali je pojasnil, zakaj je priglasil nagrado v tej višini. Ker odmerjena nagrada ni v skladu s Pravilnikom, so posledično nepravilno odmerjeni tudi materialni stroški ter prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev se pritožuje tožena stranka prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je bil strah, ki ga je pretrpel tožnik, kratkotrajen in neintenziven ni vplival na njegovo psihično ravnovesje oziroma ga ni porušil, sodišče ne bi smelo priznati odškodnine za strah. Sodna praksa je namreč glede odškodnine za to obliko škode zavzela jasno stališče, da je oškodovanec upravičen do nje samo, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če pa je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo ravnovesje. Izpodbijana odločitev je nepravilna tudi iz razloga, ker sodišče ni razmejilo, kolikšen strah izvira iz poškodb, ki jih je tožniku prizadejal toženec, in kolikšen iz poškodbe, ki mu jo je prizadejal R.. Ker zaradi pravnomočne kazenske sodbe, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, v tem pravdnem postopku niso nastali pravdni stroški z ugotavljanjem temelja, sodišče ne bi smelo pri odločitvi o stroških upoštevati uspeha ločeno po temelju in po višini. Podrejeno še navaja, da je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine na temelju telesnih bolečin, strahu in kršitve dostojanstva, pri čemer je uspel zgolj iz naslova strahu. Zato meni, da je tožnik uspel po temelju le 33,3 %. Ob upoštevanju, da je uspel po višini 12,50 %, je tako skupni uspeh le 22,90 %. Priglaša pritožbene stroške.

5. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki.

K pritožbi zoper sklep z dne 7. 9. 2011:

6. Pritožba je utemeljena.

7. Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje priznalo izvedencu na podlagi 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika (zelo zahtevno), v skladu z njegovim stroškovnikom, 414,00 EUR. Pritožbeno sodišče se strinja s tožečo stranko, da v konkretnem primeru ne gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Zahtevnost izvedenskega dela se skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika ocenjuje glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, čas, ki ga ima izvedenec na voljo, da pripravi mnenje in podobno. Ob upoštevanju, da je izvedenec v konkretnem primeru odgovoril „le“ na tri vprašanja, ki niso bila zahtevna (izvedenec je podal mnenje o tem, kakšne telesne bolečine in strah je tožnik čutil oziroma doživljal kot posledice škodnega dogodka z dne 18. 4. 2008, v katerem je dobil manjši udarec po glavi in prsih, pri padcu na tla pa je utrpel (blago) poškodbo leve podlahti), da pri izdelavi izvedenskega mnenja ni uporabil nobenih posebnih metod ali postopkov, da je moral preučiti zgolj pravdni spis s prilogami, ki ni obsežen, ter opraviti pregled tožnika, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da je šlo za manj zahtevno izvedensko mnenje, za katero izvedencu pripada nagrada v znesku 184,00 EUR (1. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika). Posledično je izvedenec upravičen do nižjih 15 % materialnih stroškov in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6 %). Prvi se znižajo na 27,60 EUR, drugi pa na 12,70 EUR.

8. Zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se izvedencu odmeri nagrada za izvedensko delo v bruto znesku 184,00 EUR, materialni stroški v znesku 27,60 EUR, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa v znesku 12,70 EUR, skupaj 224,30 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna plačati pritožbene stroške v znesku 105,00 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim členom 154. člena ZPP). Gre za strošek nagrade za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v višini 50,00 EUR, 20 % materialne stroške (tar. št. 6002), 20 % DDV ter sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR.

K pritožbi zoper sodbo:

10. Pritožba je delno utemeljena.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo odškodnino za strah. Zahtevek za plačilo odškodnine za strah je po ustaljeni sodni praksi utemeljen, če je bil strah intenziven in je trajal dalj časa. Če je bil intenziven strah kratkotrajen, pa je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje intenzivnost in trajanje strahu ugotavljalo s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Ta je ugotovil, da je tožnik utrpel primarni strah zmerne do srednje intenzitete, ki je deloval na psiho eno do dve uri. Sekundarni strah je bil po ugotovitvah sodišča zmerne intenzivnosti in je trajal do pregleda v KA SB B.. Tako ugotovljena intenzivnost (ni šlo za neintenziven strah, kot trdi pritožba, temveč za zmeren do srednje intenziven strah) in trajanje strahu dajeta podlago za prisojo odškodnine za obravnavano obliko škode v višini 100,00 EUR.

12. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni razmejilo, kolikšen strah izvira iz poškodb, ki jih je tožniku prizadejal toženec, in kolikšen iz poškodbe, ki mu jo je prizadejal R.. Iz obrazložitve sodbe (razlogi na strani pet in šest sodbe) namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odločitvi o odškodnini za strah, da je tožniku povzročil določene poškodbe toženec, določene pa R.. Priznalo mu je le odškodnino za strah, ki mu ga je povzročil toženec s tem, ko ga je položil na tla in mu zadal udarec po glavi in prsih, pri čemer je tožnik pri padcu utrpel tudi poškodbo leve podlahti. Ni pa mu prisodilo odškodnine za strah, ki je bil posledica udarca R. v predel vratu.

13. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati o pravdnih stroških le na podlagi uspeha po višini, niso utemeljene. Pravilno je ovrednotilo uspeh strank ločeno „po temelju“ in „po višini“, saj je bil v obravnavani odškodninski pravdi sporen tudi temelj zahtevka. Res je sicer, da je bilo tožencu dokazano v kazenskem postopku kaznivo dejanje nasilništva. Vendar je moralo sodišče prve stopnje kljub temu ugotavljati okoliščine, ki se nanašajo na temelj tožbenega zahtevka in v ta namen izvajati dokaze (zaslišalo je več prič). S tem so nastali pravdni stroški, saj je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik soprispeval k škodnemu dogodku.

14. Prav tako neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je tožnik, ki je uveljavljal odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi kršitve pravice do dostojanstva, uspel pa le strah, uspel po temelju le 33,30 %. Ker temelj odškodninskega tožbenega zahtevka obstoji že, če tožeča stranka poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti dokaže obstoj ene izmed vtoževanih škod, pri ovrednotenju uspeha strank po temelju ne more biti odločilna okoliščina, da je tožeča stranka zahtevala odškodnino za več oblik nepremoženjske škode, uspela pa je le glede nekaterih. Uspeh po temelju se ustrezno zniža le, če se ugotovi, da je oškodovanec soprispeval k škodnemu dogodku.

15. Ne glede na to, da pritožbeni očitki, ki se nanašajo na stroškovno odločitev, niso utemeljeni, pa je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu delno ugodilo. Zaradi znižanja nagrade in stroškov izvedenca (glej odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 7. 9. 2011), ki ga je predlagala tožeča stranka, so se namreč stroški tožeče stranke znižali. Tako ne znašajo 958,42 EUR, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, temveč 280,37 EUR manj. Ob upoštevanju, da znašajo pravdni stroški tožeče stranke 678,05 EUR, ter pravilne prvostopne odmere stroškov tožene stranke in pravilno izračunanega uspeha pravdnih strank (1), je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pobotanju plačati 314,46 EUR pravdnih stroškov.

16. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 472,17 EUR znižalo na 314,46 EUR. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Ker je tožena stranka uspela le deloma v stroškovnem delu, ni pa uspela glede glavne stvari, ki je merilo za uspeh, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ni prispeval k razjasnitvi zadeve in odločitvi (155. člen ZPP).

18. Na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP in petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbah odločala sodnica posameznica.

(1) Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe (stran osem), znašajo stroški tožene stranke 153,00 EUR ter uspeh tožeče stranke 56,25 %, tožene pa 43,75 %.