Jedro

Prvostopno sodišče je kljub temu, da je pri ugotovljenem izhodiščnem preživninskem bremenu (70:30) pravilno upoštevalo (med drugim) materin pretežni prispevek k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki ga ni moč označiti v denarju, in ki se kvalitativno bistveno razlikuje od skrbi za otroka med izvajanjem stikov, vendarle premajhen poudarek namenilo očetovim stroškom za oskrbo obeh otrok med izvajanjem stikov, na kar se je sicer sklicevalo (povprečno pet dni v mesecu), vendar brez primernega odraza na višino očetove preživninske obveznosti oz. na porazdelitev preživninskega bremena med starša. Ob materialnopravni presoji, ki vsebuje ustreznejše upoštevanje očetovih stroškov zaradi časa z otrokoma predvidenih stikov v mesecu (cca. 1/6), preživnina, ki jo je dolžan plačevati pritožnik za vsakega od mladoletnih otrok, znaša za mld. A. A. 250,00 EUR vsakomesečno in za mld. B. B. 210,00 EUR vsakomesečno, kar za očeta predstavlja v končni posledici cca 58% deleža ocenjenih potreb vsakega od mladoletnih otrok.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu odločitve iz 1. in 2. točke izreka delno spremeni tako:

-da se znesek preživninske obveznosti za mld. A. A., EMŠO ..., v višini 300,00 EUR nadomesti z zneskom 250,00 EUR (glede že zapadlih in v bodoče dospevajočih preživninskih obveznosti), in znesek preživninske obveznosti za mld. B. B., EMŠO ..., v višini 250,00 EUR nadomesti z zneskom 210,00 EUR (glede že zapadlih in v bodoče dospevajočih preživninskih obveznosti),

v presežku glede v plačilo že zapadlih mesečnih preživninskih obrokov in glede v bodoče dospevajočih vsakomesečnih zneskov preživnine v višini nadaljnjih 50,00 EUR za mld. A. A. in v višini nadaljnjih 40,00 EUR za mld. B. B. pa se predlog še zavrne; ter

-da se besedilu v zadnji vrstici prve alineje točke 1 (prvič) in v zadnji vrstici prve alineje točke 2 (drugič) izreka, ki se glasi: "izpolnitvenega roka dalje do plačila" doda besedilo: "zmanjšane za preživninsko obveznost za obdobje od januarja 2024 do vključno aprila 2024".

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženci sami nosijo vsak svoje stroške pritožbe in odgovorov na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec kot oče za mladoletna otroka A. A. in B. B. od januarja 2024 dalje plačevati mesečno preživnino, in sicer za mld. hčerko v višini 300,00 EUR, vse zapadle mesečne preživninske v enkratnem znesku v 15 dneh in vse v bodoče dospevajoče preživninske obroke do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, ter za mld. sina v višini 250,00 EUR, vse zapadle mesečne preživninske v enkratnem znesku v 15 dneh in vse v bodoče dospevajoče preživninske obroke do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude s plačilom mu je naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje, vse na TRR matere, in odločilo še, da je tako določeni preživninski obveznosti dolžan izpolnjevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku, v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD.

2.Pritožbo zoper sklep vlaga nasprotni udeleženec; uveljavlja vse tri pritožbene razloge zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se določi nižja preživnina oz. da se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje, vključno s stroškovno posledico.

Pritožnik sodišču očita napačno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno odločitev glede začetka preživninske obveznosti, upoštevaje med staršema nesporno ugotovitev, da sta udeleženca postopka poravnala vse zapadle mesečne preživnine za oba otroka do vključno meseca aprila 2024. Napačna je tudi odločitev o višini preživnine in porazdelitvi preživninskega bremena med oba zavezanca, saj je razmerje 70:30 glede na zmožnosti nasprotnega udeleženca pretirano, odločitev pa je neargumentirana in polna nasprotij. Partner predlagateljice je prav tako dolžan skrbeti za predlagateljičine otroke, s katerimi živi, čemur sodišče ne sledi, kljub določbi 187. člena Družinskega zakonika, ki določa dopolnilno obveznost partnerja, ki obstaja v primeru, ko teh otrok ni sposoben preživljati ta ali drug starš. Partner predlagateljice je samostojni podjetnik in ima visoke prihodke, življenjski standard družine pa je temu ustrezno tudi višji od zmožnosti, ki jih ima nasprotni udeleženec glede na svoj finančni položaj, in ki v takšnem obsegu ni sposoben preživljati svojih otrok.

Kot je razvidno iz podanih navedb in trditev tekom postopka, pritožnik ni izrecno podal trditev, da ima partnerko v ..., niti takšnih trditev ni podala predlagateljica. Zaradi presežene trditvene podlage je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter posledično ugotovilo napačno dejansko stanje in sprejelo napačno materialno odločitev. Četudi bi bile podane trditve o vožnji v ... zaradi obiska partnerke čez vikend, in bi bilo to sporno, pri čemer je pritožnik trošenje denarnih sredstev zaradi pogostih obiskov tekom obravnave zanikal, navedeno ne more utemeljevati tako visokega zneska preživnine, ki je pretiran glede na okoliščine primere in glede na primerljivo določene preživnine. Nepravilna je odločitev, da pritožnik kljub nizkim dohodkom in kreditom zaradi gradnje hiše, kjer je prebivala družina, nosi večji del preživninske obveznosti, saj po plačilu preživnine, kot jo je določilo sodišče, nima nobenih denarnih sredstev več. Napačne so tudi ugotovitve, da otrokoma ni zagotovil ustrezne prehrane in učne pomoči, saj je o tem jasno povedal. Očitki, s katerimi ga sodišče predstavi kot popolnoma nepripravljenega skrbeti za preživljanje svojih otrok, so dokazno nepodkrepljeni in nepravični. Zanju želi, kot tudi doslej, skrbeti po najboljših močeh, vendar so njegove finančne zmogljivosti omejene.

Popolnoma nedokazan je očitek, da naj bi pritožnik dejansko prejemal mesečno več dohodkov, kot jih je prikazal, ker naj bi mesečni izdatki presegli prikazane mesečne dohodke. Dohodke je navedel primeroma in v približnih vrednosti, pojasnil je, da živi skromno, kar se odraža tudi pri njegovih življenjskih stroških. Matematični izračun sodišča je tudi sicer napačen, ob tem, ko znašajo pritožnikovi osnovni stroški cca 883,00 EUR, prihodki pa 985,41 EUR. Zato je napačno sklepanje, da zaradi domnevno v presežku navedenih stroškov prejema večje dohodke, in v tej posledici nosi višje preživninsko breme. Sodišče bi potrebe otrok moralo presojati predvsem z vidika dosedanjih okoliščin preživljanja (predlagateljičina preživninska obveznost je znašala 74,00 EUR) in zmožnosti staršev, pri čemer so zmožnosti predlagateljice glede na njene prihodke in finančno stanje njene družine sedaj višje kot njegove zmožnosti. Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok).

Sodišče je določilo preživnino, ki je glede na prejemke pritožnika previsoka, prav tako pa je očitno neustrezna tudi glede na potrebe otrok. Kadar preživninski zavezanec finančno navedenih obremenitev ne zmore, se potrebe opredelijo tudi nižje. Povsem nepojasnjeno je tudi razmerje 70:30, glede na finančna položaja udeležencev, prav tako pa tudi ugotovitev, da skrb za dnevne potrebe otrok pretehta tako veliko razliko v odmeri preživnine. Sodišče je ugotovilo, da stroški otrok znašajo v povprečju 432,00 EUR mesečno za mld. A. A. oziroma 361,00 EUR za mld. B. B., kakšne dodatne stroške v zvezi z dnevnimi potrebami otrok naj bi imela predlagateljica, pa sodišče ni navedlo. Stroški dnevnih potreb otrok so že vključeni v ta izračun, zato razlika zgolj zato, ker bo predlagateljica preostali čas skrbela za dnevne potrebe otrok, ne more biti v 40 odstotnem deležu.

3.Predlagateljica in mld. A. A. kot udeleženka1 v odgovorih na pritožbo vsebinsko nasprotujeta pritožbenim navedbam in predlagata zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)2 sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Materialno pravno podlago za določitev preživnine je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo3 - predstavljajo jo določbe 140. člena, prvega in petega odstavka 183. člena, 189.4 in 190. člena Družinskega zakonika (DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

7.Pritožbeno ni sporno, da sta oba mld. otroka, A. A. in B. B., zaupana v varstvo in vzgojo materi. Starša obeh mladoletnih otrok sta se namreč s sodno poravnavo z dne 15. 5. 2024 dogovorila o spremembi odločitve glede zaupanja obeh otrok v varstvo in vzgojo (na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju IV P 95/2016 z dne 14. 5. 2017 sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu), sporazumela pa sta se tudi o stikih obeh mladoletnih otrok z očetom5. Tako je predmet izpodbijanega sklepa, glede na sklenjeni dogovor v okviru sodne poravnave, določitev preživnine za oba mladoletna otroka, z vsebino, povzeto v točki 1 obrazložitve tega sklepa. Dopolnilni sklep, s katerim je prvostopno sodišče dne 24. 1. 2025 odločilo še o zavrnitvi predlagateljičinega predloga,6 ki se nanaša na presežek 50,00 EUR vsakomesečne preživnine za mld. B. B., je že pravnomočen.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe o življenjsko nelogični in diskriminatorni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da bi si nasprotni udeleženec kljub redni zaposlitvi in invalidnosti7 moral poiskati še dodatno delo, medtem ko predlagateljica redne zaposlitve, tako pritožba, po lastni krivdi, sploh nima. Pri razporeditvi preživninskega bremena namreč, kot izpostavlja pritožbeno sodišče glede na ustaljeno sodno prakso, niso pomembni zgolj dohodki, temveč tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za preživnino. Slednje predstavljajo kriterij, ki ga je potrebno upoštevati (v smislu dolžnosti storiti vse, da starš najde zaposlitev oz. dodatni vir dohodkov v obliki dodatnega dela8), ki ga je prvostopno sodišče z ekvivalentno strogostjo uporabilo pri obeh udeležencih. Torej ne le za očeta, za katerega je štelo, da ga kategorija invalidnosti zaradi poškodbe kolena ne more ovirati pri iskanju dodatnega dela (le pri izbiri), zaradi česar je zaključilo, da je poleg redne zaposlitve sposoben najti dodatno delo, ampak tudi za mater. Kljub temu, da slednja v času odločanja ni bila zaposlena, je sodišče prve stopnje, upoštevaje njeno delazmožnost, sledilo njenim zagotovilom, da si bo poiskala službo in njene dohodke ocenilo na vsaj tolikšne, kot jih ima sicer nasprotni udeleženec, ki za redno delo prejema minimalno plačo. Nasprotnemu udeležencu kot edinemu pritožniku so zato v škodo in torej neupoštevne navedbe o dosedanji pretežni nezaposlenosti predlagateljice, kot tudi izraženi dvom v njen uspeh pri iskanju zaposlitve, medtem ko so pritožbene navedbe o možnih višjih prihodkih v tem primeru zgolj ugibanje, ki se nanaša na dejstva izven časovnih meja pravnomočnosti,9 s čimer vse pritožba ne more izpodbiti zadosti jasnih in nenasprotujočih si zaključkov sodišča o podobno visokih prihodkih staršev. Otroški dodatek, za katerega med postopkom na prvi stopnji ni bilo sporno, da ga prejema predlagateljica, se, kot izpostavlja pritožbeno sodišče, ne všteva v njene prihodke, saj gre za dopolnilni prejemek, ki je v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,10 namenjen zadovoljevanju potreb družine in predstavlja pomoč pri preživljanju.11 Če pritožnik s pritožbeno navedbo, da predlagateljica prejema tudi otroški dodatek v višini 692,00 EUR12, zasleduje grajo zaradi nevštevanja slednjega med predlagateljičine prihodke oz. zaradi neodštetega zneska otroškega dodatka od ugotovljenih potreb, s takšnim očitkom ne more uspeti.13

9.Pritožbene navedbe, ki jih pritožnik prvikrat izpostavi šele v pritožbi, in sicer, da predlagateljica živi v skupnem gospodinjstvu z možem, ki je samostojni podjetnik z visokimi prihodki, in v hiši skupaj z njegovimi starši, zaradi višjega življenjskega standarda družine pa zmore večje breme preživljanja kot pritožnik, pri čemer lahko mlajši otroci nosijo oblačila starejših, zaradi česar so predlagateljičini osnovni življenjski stroški glede teh otrok nižji, nadalje, da pritožnik, ki je do novembra 2022 opravljal dodatno delo, ki pa ga je prenehal opravljati zaradi zdravstvenih težav, zaradi katerih je bil uvrščen v II. kategorijo invalidnosti, sedaj dodatnega dela dejansko nima, ker ga na trgu glede na omejitve ne more dobiti, sicer pa bi takšno delo prispevalo k poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja, ker fizičnih naporov ne zmore, so pritožbene novote. Te so nedopustne, upoštevaje člen 6 ZNP-1, in jih pritožbeno sodišče, ker niso (glede na pritožbeno zasledovano nižjo preživnino) v korist mladoletnih otrok, ne sme upoštevati. Iz že navedenega razloga so nedopustne tudi nadaljnje pritožbene novote, da trenutno mld. A. A. prejema državno štipendijo, iz katere lahko tudi sama krije del stroškov, nadalje, da bo štipendijo kmalu prejemal tudi mld. B. B., kot tudi, da bosta oba otroka zmožna opravljati počitniško delo (kar vse sicer predstavlja tudi navedbe izven časovnih meja pravnomočnosti) oziroma mld. A. A. od leta 2023 takšno delo tudi že opravlja. Neutemeljeno je tudi pritožnikovo sklicevanje na dolžnost sedanjega partnerja predlagateljice, da skrbi za njene otroke, s katerimi živi - ob tem, ko prvostopno sodišče ni ugotovilo, da pritožnik ne bi zmogel skrbeti zanju, in pritožnik niti ne trdi, da tega ne bi zmogla mati, gre za lastne pritožnikove navedbe, ki jih izvedeni dokazni postopek ne potrjuje. V skladu s členom 187 DZ sta za preživljanje otrok prvenstveno dolžna poskrbeti starša; če to zmoreta, njuna zakonca ali zunajzakonska partnerja k preživljanju nista dolžna prispevati.

10.V postopkih, v okviru katerih se varujejo pravice mladoletnih oseb, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali. Ob navedenem in upoštevaje, da je pritožnik izpovedno potrdil, da ima partnerko v ..., ob čemer pritožbeno sodišče izpostavlja, da sodišče pritožniku ni očitalo, da v zvezi s preživljanjem časa pri partnerki troši denarna sredstva, niti ni štelo, da ne bi smel imeti drugih interesov razen skrbi za preživljanje otrok, temveč je zgolj ugotavljalo, da posledično troši več, kot so njegovi izkazani prihodki, prav tako kot mu ni očitalo, da je zgradil hišo, temveč je le ugotavljalo, da ima glede na gradnjo več prihodkov od priznavanih, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je preseglo trditveno podlago. Zato ni utemeljena graja zagrešene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter posledično napačne ugotovitve dejanskega stanja oz. napačne uporabe materialnega prava, glede na to, da je sodišče zgolj uporabilo pooblastilo preiskovalnega načela iz člena 7 ZNP-1.

11.V zvezi z nestrinjanjem, da je sodišče pritožnika predstavilo v preteklosti in v prihodnje popolnoma nepripravljenega skrbeti za preživljanje svojih otrok, pritožbeno sodišče izpostavlja, da tega očitka iz obrazložite prvostopnega sklepa ne razbere; razlogov, ki se nanašajo na porazdelitev preživninskega bremena, in ki temeljijo na izvedenem dokaznem postopku, pritožba z navedbami o otrokoma zagotovljeni hrani, da si lahko glede na starost pripravita normalen obrok, o iskanju pomoči pritožnika na šoli in CSD ter o dvomu v efektivnost plačljivih ur inštrukcij, ne uspe omajati. Primernost višine preživnine se vedno presoja glede na konkretne okoliščine. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o predhodni preživninski obveznosti predlagateljice (nazadnje v višini 74,00 EUR) do otrok, zaradi česar bi moralo sodišče, tako pritožba, potrebe otrok presojati predvsem z vidika dosedanjih okoliščin preživljanja. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja višine povprečne preživnine otrok podobne starosti (160,00 EUR), kar bi glede na minimalne dohodke pritožnika po njegovem pomenilo ustrezno nižjo preživnino, ki bi v konkretnem primeru za oba otroka znašala približno 200,00 EUR, torej za vsakega približno 100,00 EUR.

12.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o napačnem matematičnem izračunu glede osnovnih stroškov pritožnika, v zvezi s čimer sodišču očita napačno sklepanje, da zaradi domnevno preseženih stroškov prejema višje prihodke od zatrjevanih. Ob višini vsakomesečnih pritožnikovih prihodkov (985,41 EUR), katerih višino v pritožbi sam potrdi, se grajana ugotovitev prvostopnega sodišča izkaže za prepričljivo, glede na seštevek osnovnih stroškov, ki ni 883,00 EUR, kot to pritožnik trdi v pritožbi, temveč je ta (v ugotovljeni višini 888,00 EUR) povišan za vsakomesečne stanovanjske stroške predlagatelja v višini 178,00 EUR, ob dejstvu zgrajene hiše14 (ne glede na kredit v zvezi s slednjo). Prepričljiv je tudi zaključek o zaradi nizkosti neprepričljivi navedbi o pritožnikovi dnevni porabi le 1,66 EUR za hrano in pijačo, ki ga pritožnik s pritožbenimi navedbami o skromnosti pri izbiri živil, svoji suhi postavi in obrokih pri očetu, ne uspe izpodbiti.

13.V zvezi z v pritožbi zatrjevano neustreznostjo preživnine glede na potrebe otrok, pritožbeno sodišče poudarja, da višina po materi ocenjenih potreb glede mladoletnih otrok (432,00 EUR vsakomesečno za mld. A. A. in 361,00 EUR za mld. B. B.) za očeta v postopku na prvi stopnji ni bila sporna.15 Tudi razmerje porazdelitve preživninskega bremena med starša v sklepu ni nepojasnjeno, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožba; v zadnjem odstavku 9. točke obrazložitve je prvostopno sodišče pojasnilo ugotovljene pravno pomembne okoliščine,16 na podlagi katerih je odločilo, da mora oče prevzeti večji (70 procentni) delež stroškov preživljanja obeh mladoletnih otrok. Upoštevaje določbo člena 189 DZ, se preživnina določi glede na potrebe upravičenca na eni strani in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca na drugi strani, pri čemer gre za nujno soodvisnost, saj je od zmožnosti zavezanca odvisno, v kakšni meri bo moč zadostiti ugotovljenim potrebam otroka, kar pa ne pomeni, da bi bila ocena preživninskih potreb pogojena z razpoložljivimi finančnimi sredstvi staršev, kot to zatrjuje pritožba, ob čemer je potrebno upoštevati tudi, da odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena ne predstavlja golega matematičnega izračuna, temveč temelji na zasledovanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi okoliščinami iz citirane določbe.17 Upoštevaje predhodno navedeno pa se pritožba utemeljeno zavzema za drugačen prispevek očeta k preživljanju skupnih otrok. Prvostopno sodišče je namreč kljub temu, da je pri ugotovljenem izhodiščnem preživninskem bremenu (70:30) pravilno upoštevalo (med drugim) materin pretežni prispevek k varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ki ga ni moč označiti v denarju, in ki se kvalitativno bistveno razlikuje od skrbi za otroka med izvajanjem stikov, vendarle premajhen poudarek namenilo očetovim stroškom za oskrbo obeh otrok med izvajanjem stikov, na kar se je sicer sklicevalo (povprečno pet dni v mesecu), vendar brez primernega odraza na višino očetove preživninske obveznosti oz. na porazdelitev preživninskega bremena med starša. Ob materialnopravni presoji, ki vsebuje ustreznejše upoštevanje očetovih stroškov zaradi časa z otrokoma predvidenih stikov v mesecu (cca. 1/6), preživnina, ki jo je dolžan plačevati pritožnik za vsakega od mladoletnih otrok, znaša za mld. A. A. 250,00 EUR vsakomesečno in za mld. B. B. 210,00 EUR vsakomesečno,18 kar za očeta predstavlja v končni posledici cca 58% deleža ocenjenih potreb vsakega od mladoletnih otrok. Tako določena preživnina ob ugotovljenih enako visokih dohodkih obeh staršev in upoštevaje dejstvo, da je otroški dodatek vendarle namenjen tudi kritju otrokovih potreb, in bo del prejetih sredstev mati lahko namenila neposredno zanju, v čemer se odraža tudi primernost materinega prispevka k preživljanju obeh mld. otrok (v deležu 42%), še vedno zadosti primerno razporejenemu preživninskemu bremenu med staršema.

14.Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, kot to izhaja iz obrazložitve, začetek preživninske obveznosti pritožnika (od januarja 2024 dalje), za katero je štelo, da sovpada s preselitvijo obeh otrok k materi na podlagi začasne odredbe sodišča, kar je obrazložilo v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa. S pritožbenimi navedbami o nepomembnosti tega dejstva in dodatnimi, da je bila začasna odredba kasneje razveljavljena, ugotovitve sodišča, na kateri temelji pravni zaključek o začetku preživninske obveznosti, pritožba ne uspe izpodbiti. Odločitev tudi ni v nasprotju z med udeležencema nesporno ugotovljenim dejstvom, ki ga pritožba sicer pravilno izpostavi, in sicer, da sta udeleženca soglašala, da so do vključno aprila 2024 poravnane vse preživnine oz. stroški preživljanja za oba otroka.19 Vendar pa pravilna uporaba materialnega prava, ob pritožbenih navedbah, upoštevaje pravila o časovnih mejah pravnomočnosti,20 narekuje spremembo sklepa na način, da se z izpodbijanim sklepom določena preživninska obveznost pritožnika od januarja 2024 dalje, glede vsakega od otrok zmanjša za preživninsko obveznost za obdobje od januarja 2024 do vključno aprila 2024.

15.Ob tem, ko je prvostopno sodišče z dopolnilnim sklepom z dne 24. 1. 2025 že saniralo v pritožbi očitano grajo, da ni odločilo o zavrnilnem delu, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep v ugodilnem delu delno spremenilo na način, kot to izhaja iz izreka (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s členom 365 istega zakona in členom 42 ZNP-1). Sprememba odločitve drugostopnega sodišča se odraža tudi v še zavrnilnem delu odločitve glede v presežku zahtevane preživnine za oba mld. otroka v višini 50,00 EUR za mld. A. A. in v višini 40,00 EUR za mld. B. B. za celotno zahtevano preteklo in prihodnje obdobje (člena 358 in 366 ZPP v zvezi s čl. 42 ZNP-1).

16.Pritožnikovo zavzemanje za določitev še nižje preživnine se ob zapisanem ne izkaže za utemeljeno. V tem delu je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrditi, glede na to, da ob pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. (člena 353 in 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

17.Udeleženci sami nosijo svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo oz. z odgovorom na pritožbo (člen 101 ZNP-1). Odločitev je oprta na prosti preudarek, ker postopek poteka zaradi ugotavljanja koristi mld. otrok obeh udeležencev (ko načeloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka), kar je temeljno vodilo pri odločanju.

-------------------------------

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Zveza: