Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cpg 227/2019

ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.227.2019 Gospodarski oddelek

spor majhne vrednosti izvajalec storitve plačilo storitev etažni lastnik dejanski lastnik pasivna stvarna legitimacija prevzem dolga
Višje sodišče v Ljubljani
28. november 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi prvega odstavka 427. člena OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Tožeča stranka ni trdila, da je bila takšna pogodba med dolžnikom (torej etažnim lastnikom) in toženo stranko sploh sklenjena. Le na podlagi izvedenih plačil tožene stranke tožeči stranki, četudi so se izvajala daljše časovno obdobje, pa takšnega sklepa ni mogoče narediti. Zgolj z izvršenimi plačili konkludentno izražena volja, da nekdo (tretji) plača tuj dolg, namreč ne vključuje tudi njegovega soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v I. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 152637/2015 z dne 8. 12. 2015 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne, - v II. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške izvršilnega in pravdnega postopka v znesku 1.116,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 196,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 152637/2015 z dne 8. 12. 2015 obdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 1.288,15 EUR s pripadki (II. točka izreka).

Pritožba tožene stranke

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritoži ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba je utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhajajo naslednja pravno odločila dejstva: (1) nepremičnina z ID znakom 001, ki v naravi predstavlja apartma A., je del stavbe v etažni lastnini, ki se nahaja v naselju B., (2) počitniško naselje B. je v katastru stavb vpisano kot večstanovanjska stavba, (3) v zemljiški knjigi je kot etažna lastnica nepremičnine z ID znakom 001 od 24. 12. 2008 vpisana M. M., (4) tožeča stranka je bila upravnik tega naselja do 1. 11. 2012, ko je upravnik postala družba T. d. o. o., (5) etažni lastniki tožeči stranki po tem, ko ji je funkcija upravnika prenehala, niso odpovedali poslovnega sodelovanja glede opravljanja storitev varovanja in urejanje okolice, (6) tožeča stranka je te storitve v počitniškem naselju B. po svojih podizvajalcih opravljala še naprej, in sicer je storitve varovanja opravljala do januarja 2015, storitve urejanja okolice pa do junija 2015, (7) tožena stranka ni nasprotovala pogodbenemu razmerju med tožečo stranko kot izvajalko teh storitev in etažnimi lastniki kot koristniki, (8) etažni lastniki so sklenili Pogodbo o medsebojnih razmerjih v B. z dne 1. 1. 2011 (A5), ki jo je podpisala tudi tožena stranka, (9) tožena stranka je račune tožeče stranke plačevala v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 10. 2012. 7. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, (1) da storitve urejanje okolice in storitve varovanja predstavljajo posel rednega upravljanja, (2) da je med etažnimi lastniki in tožečo stranko obstajalo pogodbeno razmerje glede opravljanja storitev urejanja okolice in varovanja in (3) da je tožena stranka prevzela dolg zemljiškoknjižne lastnice za plačilo teh storitev. Ker je ugotovilo, da je tožeča stranka te storitve opravila in ker je presodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi po višini, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo skupaj s pripadki.

Presoja pritožbenega sodišča

8. Tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo stroškov varovanja in plačilo stroškov urejanje okolice v počitniškem naselju Prekmurska vas za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015. Plačila teh stroškov ne zahteva kot nekdanja upravnica naselja, ampak kot izvajalka storitev na podlagi pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki.

9. Pogodba, ki jo sklene upravnik z dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev v imenu in za račun etažnih lastnikov ter v mejah upravnikovih pooblastil, zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelja. Zavezanec za plačilo je torej etažni lastnik. Etažni lastnik je zavezanec za plačilo stroškov tudi na podlagi določbe 30. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ-1).1 Tožeča stranka ni trdila, da je tožena stranka (zemljiškoknjižna) etažna lastnica apartmaja. Trdila pa je, da je tožena stranka „dejanska lastnica“ apartmaja, (1) ker je podpisala Pogodbo o medsebojnih razmerjih v B. z dne 1. 1. 2011, (2) ker je v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 10. 2012 plačevala račune tožeče stranke in (3) ker je sklenila pogodbo o upravljanju z novim upravnikom.

10. Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna. V praksi pa se ta izraz običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Tožeča stranka ni zatrjevala, da je tožena stranka lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila na kak izviren način. Pa tudi ne, da je etažna lastnica postala na pravno poslovni podlagi, le da se v zemljiško knjigo (še) ni vpisala. Zgolj z navedbami, povzetimi v prejšnji točki te obrazložitve, pa tožeča stranka domneve o lastništvu nepremičnine iz določbe prvega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ)2 ni izpodbila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tretji ne more postati (zemljiškoknjižni) lastnik nepremičnine le s plačevanjem stroškov, ki odpadejo na nepremičnino oziroma z „lažnim“ prikazovanjem, da je lastnik nepremičnine.

11. Sodišče prve stopnje pa je kljub temu, da je ugotovilo, da tožena stranka ni etažna lastnica apartmaja, presodilo, da je pasivno stvarno legitimirana za vtoževano terjatev. Ocenilo je, da utečena praksa med pravdnima strankama glede plačevanja računov kaže na to, da je prišlo do prevzema dolga s strani tožene stranke.

12. Pritožnica je utemeljeno opozorila, da je takšno stališče sodišča prve stopnje materialnopravno zmotno. Po določbi prvega odstavka 427. člena OZ se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Tožeča stranka ni trdila, da je bila takšna pogodba med dolžnikom (torej etažnim lastnikom) in toženo stranko sploh sklenjena. Le na podlagi izvedenih plačil tožene stranke tožeči stranki, četudi so se izvajala daljše časovno obdobje, pa takšnega sklepa ni mogoče narediti. Plačila tožene stranke, bi lahko torej, ob odsotnosti druge pravno relevantne trditvene podlage, pomenila le, da je tožeča stranka sprejela izpolnitev svojega dolžnika (etažnega lastnika) od tretjega, torej od tožene stranke.3 Z izvršenimi plačili konkludentno izražena volja, da nekdo (tretji) plača tuj dolg, pa ne vključuje tudi njegovega soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do upnika. Podlaga (causa) za plačilo tretjega je namreč praviloma v notranjem razmerju med dolžnikom in tretjim in se ne izkazuje v vzpostavitvi novega razmerja med tretjim in upnikom.4 Tožena stranka torej na tej podlagi ne more biti zavezana za plačilo vtoževanih storitev.

13. Tožeča stranka je plačilo vtoževanih storitev gradila tudi na neupravičeni pridobiti. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeča stranka trditveno podlago za presojo tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi podala šele v svoji zadnji pripravljalni vlogi. To pa je glede na določila 451. člena ZPP5 v zvezi s 453. členom ZPP prepozno. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče dodaja, da je z storitvami, vezanimi na nepremičnino, načeloma lahko obogaten le lastnik nepremičnine.

14. Ker je tožbeni zahtevek neutemeljen že iz razloga pomanjkanja pasivne stvarne legitimacije, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih očitkov ni treba opredeljevati.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz prve alineje I. točke izreka te odločbe (peta alineja 358. člena ZPP).

O stroški izvršilnega in pravdnega postopka

16. Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala tudi na odločitev o stroških pravdnih postopka v II. točki izreka prvostopenjske sodbe (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka v pravdi ni uspela. Zato je toženi stranki dolžna povrniti njene izvršilne in pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo: 200 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT), 2 x 200 točk za pripravljalno vlogo z dne 25. 3. 2016 in 30. 5. 2016 (tar. št. 19/1 OT), 200 točk za zastopanje na naroku 14. 3. 2018 (tar. št. 20/1 OT), 3 x 100 točk za zastopanje na narokih 23. 5. 2018, 13. 6. 2018 in 5. 11. 2018 (tar. št. 20/2 OT), 50 točk za zastopanje na naroku 5. 10. 2018 (tar. št. 20/3 OT), 5 x 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja na naroke (relacija L. – K. – L.) (četrti odstavek 6. člen OT), 100 točk za čas porabljen za zastopanje na naroku 23. 5. 2018 in 50 točk za čas porabljen za zastopanje na naroku 5. 11. 2018 (prvi odstavek 6. člena OT) in 35 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člen OT), skupaj 1535 točk. Ob takratni vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR) to znese 704,56 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo še potne stroške za pristop pooblaščenca na naroke v višini 111,00 EUR (5 x relacija L. – K. – L., skupaj 300 kilometrov x 0,37 EUR). Na nagrado in stroške pooblaščenca tožene stranke (815,56 EUR) je sodišče obračunalo še 22 % DDV v višini 179,42 EUR. Priznalo pa ji je še strošek plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 44,00 EUR, potne stroške za zakonitega zastopnika tožene stranke na narok 13. 6. 2018 v višini 10,90 EUR6 in stroške prič R. G. v višini 51,80 EUR ter K. B. v višini 14,80 EUR. Skupaj priznani izvršilni in pravdni stroški tožene stranke znašajo 1.116,48 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (299. člen v zvezi s 378. členom OZ). Sodišče pa toženi stranki ni priznalo stroškov za konferenco s stranko, preučitev obsežne dokumentacije, pribavo sodne prakse in končno poročilo, ker te storitve nimajo narave samostojne storitve.

Stroški pritožbenega postopka

17. Tožena stranka je pritožbo uspela. Zato je upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 250 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 OT), 5 točk za materialne stroške, skupaj 255 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke znese 117,04 EUR. Na ta znesek je sodišče odmerilo še 22 % DDV v višini 25,75 EUR. Pritožbeni stroški tožene stranke, upoštevajoč še stroške sodne takse za pritožbeni postopek v višini 54,00 EUR, znašajo 196,79 EUR. Tožeča stranka je toženi stranki dolžna ta znesek povrniti v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (299. člen v zvezi s 378. členom OZ).

1 Prvi odstavek 30. člena SZ-1 določa: Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače, razen stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz poslov obratovanja večstanovanjske stavbe, se upoštevajo merila, ki jih predpiše minister s pravilnikom iz 9. člena SZ-1, pri čemer se kot merilo za razdelitev plačila teh stroškov upošteva število posameznih delov, površina posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena SZ-1 je sicer lahko dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe tudi najemnik. Vendar pa tožeča stranka ni trdila, da je tožena stranka najemnica apartmaja. 2 Prvi odstavek 11. člena SPZ določa: Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. 3 Prim. 271. člen Obligacijskega zakonika. 4 Prim. VSL sodba I Cpg 430/2015 z dne 27. 5. 2015. 5 Določba 451. člena ZPP določa: V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. 6 Pritožbeno sodišče je zakonitemu zastopniku tožene stranke priznalo kilometrino na relaciji Ž. – K. – Ž. (skupaj 100 kilometrov) v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov na dan 13. 6. 2018 (9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v povezavi z 19. členom Pravilnika).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia