Jedro

Ugotovitev izvedenke pritožnica ne more ovreči s posplošenim zatrjevanjem, da »zaenkrat« ni nameravala skočiti z mostu. Kot rečeno, je sodišče tako s pomočjo zdravstvene dokumentacije in zaslišanja pritožnice kot tudi in predvsem s pomočjo mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pritožnica še vedno resno samomorilno ogrožena zaradi akutne depresivne epizode, torej resno ogroža svoje življenje in/ali zdravje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bila agresivna (do drugih oseb) in kakšne konflikte so imeli v družini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nosilni razlog za pritožničino pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom ni bilo nasilje do drugih oseb, temveč ogrožanje njenega lastnega življenja, saj je pod vplivom duševne bolezni skušala storiti samomor in je po ugotovitvah izvedenke še vedno resno samomorilno ogrožena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. brez privolitve zadrži na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici ... do 4. 1. 2022. 2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba, ki med drugim navaja, da ni nameravala skočiti z mostu, na mostu je bila zaradi grafita v spomin B. Ne strinja se, da bi bila agresivna, agresiven je bil njen oče, ki ni razumel, kaj želi od njega.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v 39. členu določa pogoje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. Pogoji so trije in vsi morajo biti izpolnjeni kumulativno: 1) da oseba ogroža svoje ali tuje življenje ali zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo; 2) da je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je izpolnjen prvi pogoj: ogrožanje svojega življenja ali zdravja, saj je bila pridržana oseba najdena na mostu v C. (visok most nad kanjonom ...) in je hotela skočiti v vodo. Tudi ob zaslišanju (prek videokonference) je kazala depresivno razpoloženje, saj je jokala, izpovedovala svoj obup, da nima nikogar, na katerega bi se obrnila in da ne ve, ali bi rada živela ali umrla. Izvedenka psihiatrinja, ki je pridržano osebo pregledala v okviru tega sodnega postopka, je ugotovila hudo depresivno epizodo (nacepljeno na mejno osebnostno motnjo) s psihotičnimi simptomi, zaradi česar je pridržana oseba samomorilno ogrožena do te mere, da je bila v bolnišnici dva dni po sprejemu pod stalnim nadzorom. Pridržana oseba je tudi nekritična do svojega stanja. Nadalje je izvedenka ugotovila, da se diagnozi mejne osebnostne motnje in psihotične motnje ne izključujeta, znano je tudi, da ima kombinacija mejne osebnostne motnje s katero koli psihotično motnjo slabo prognozo in zato zahteva skrbno in kontinuirano zdravljenje. Sodišče druge stopnje vse navedene ugotovitve izvedenke sprejema, saj gre za mnenje neodvisne strokovnjakinje. Ugotovitev izvedenke pritožnica ne more ovreči s posplošenim zatrjevanjem, da »zaenkrat« ni nameravala skočiti z mostu. Kot rečeno, je sodišče tako s pomočjo zdravstvene dokumentacije in zaslišanja pritožnice kot tudi in predvsem s pomočjo mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da je pritožnica še vedno resno samomorilno ogrožena zaradi akutne depresivne epizode, torej resno ogroža svoje življenje in/ali zdravje.

6. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izkazan tudi pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr (da je ogrožanje posledica duševne motnje), saj je izvedenka ugotovila, da je samomorilna ogroženost v neposredni vzročni zvezi z akutno depresivno epizodo s psihotičnimi simptomi, kot je že obrazloženo v prejšnjem odstavku. Prav tako je izpolnjen tudi tretji pogoj iz 39. člena ZDZdr, da je namreč ogrožujočo motnjo pridržane osebe mogoče odvrniti edinole s prisilnim psihiatričnim zdravljenjem. Izvedenka je prepričljivo in logično pojasnila, da ima pridržana oseba zaradi duševne motnje moteno presojo realnosti in sposobnost lastnega obvladovanja, da je trenutno povsem nekritična do svojega stanja (se torej ne zaveda, da je bolna, kako je bolna in kako bolezen vpliva na njeno mišljenje in ravnanje), zato trenutno ni sposobna sodelovati v drugih, manj omejujočih oblikah terapij ali pomoči. Pomoč trenutno tudi odklanja. Po mnenju izvedenke je potrebno pridržanje za obdobje dveh mesecev, da depresivna epizoda izzveni. Tudi te zaključke sodišča, temelječe na nepristranskem mnenju sodne izvedenke, pritožbeno sodišče sprejema.

7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bila agresivna (do drugih oseb) in kakšne konflikte so imeli v družini, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nosilni razlog za pritožničino pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom ni bilo nasilje do drugih oseb, temveč ogrožanje njenega lastnega življenja, saj je pod vplivom duševne bolezni skušala storiti samomor in je po ugotovitvah izvedenke še vedno resno samomorilno ogrožena.

8. Ker pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo.