Jedro

V primeru pravnega varstva zoper odločitve, ki jih ni mogoče uvrstiti med odločitve o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna ter med odločitve o pravicah in obveznostih v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, ima stranka zoper odločbo direktorja oziroma pooblaščene osebe pravico do pritožbe, o kateri odloča pristojno ministrstvo.

Če je pouk v odločbi napačen, se lahko vsaka stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek). Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka lahko v 15 dneh od vročitve tega sklepa zoper sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 63110-24/2014-33 z dne 6. 10. 2022 vloži pritožbo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla "zahtevek za preverjanje sklepa o oceni zaključnega poročila podoktorskega raziskovalnega projekta ..., št. 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020 (v nadaljevanju Sklep o oceni) " in "vlogo za vstop v položaj stranke", ki ju je obravnavala kot predlog za obnovo postopka, v katerem je bil izdan navedeni akt.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je s Sklepom o oceni odločila, da se poročilo podoktorskega raziskovalnega projekta ..., katerega vodja je bila tožnica, oceni z oceno "Negativno" in da je dolžan Center A. (v nadaljevanju Center A.) vrniti 10% vseh izplačanih sredstev, tj. 10.733,45 EUR. Sklep je bil 4. 9. 2020 vročen Centru A. in je postal pravnomočen s sodbo I U 306/2021 z dne 24. 5. 2022. Ker iz te sodbe izhaja, da je rok za vložitev zahtevka za preverjanje Sklepa o oceni potekel 12. 9. 2020, je tožničino vlogo z dne 13. 9. 2022 obravnavala kot predlog za obnovo tega postopka. Presodila je, da je tožnica rok za vložitev tega izrednega pravnega sredstva zamudila. Ugotavlja, da je bil sicer Sklep o oceni tožnici vročen 5. 9. 2022, vendar iz njene vloge izhaja, da je bila z vsebino tega sklepa seznanjena že tekom postopka javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2022, ko ji je bil 17. 6. 2022 vročen sklep št. 6316-11/2021 z dne 14. 6. 2022. Glede na to bi lahko predlagala obnovo postopka le do 17. 7. 2022 in je njen predlog prepozen.

3.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V obširni tožbi v bistvenem trdi, da rok za obnovo postopka teče od dne, ko ji je bil Sklep o oceni vročen, kar je bilo 18. 10. 2022 in se je tako iztekel šele 17. 11. 2022. Z Ustavo, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah je namreč lahko skladna zgolj taka razlaga 5. točke prvega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po kateri rok teče od seznanitve z vsebino odločitve v postopku, v katerem bi oseba morala biti udeležena kot stranski udeleženec. Le na ta način pravica te osebe do pravnega sredstva ni zgolj navidezna in pomensko izvotljena. Podrobno pojasnjuje, zakaj bi jo toženka v postopku, ki se je končal s Sklepom o oceni, morala obravnavati kot stranko postopka. Tožnica je bila 17. 6. 2022 seznanjena z dejstvom, da ji je bila leta 2020 izrečena negativna ocena, tedaj pa nikjer niso bili razkriti razlogi za tako oceno. Razkriti so bili šele v trenutku, ko ji je toženka na njeno zahtevo vročila Sklep o oceni. Šele seznanitev s temi razlogi ji je omogočila možnost učinkovitega pravnega varstva. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo opozarja, da je zakon do novele ZUS-1C rok za vložitev predloga za obnovo vezal na vročitev odločbe, ko je bila vročitev odločbe nadomeščena z navezno okoliščino "izvedeti za odločbo". Po novejši sodni praksi je treba v vsakem posameznem primeru presoditi, ali lahko prizadeta oseba vloži predlog za obnovo že, če se z obstojem oziroma vsebino zanjo neugodne odločbe zgolj seznani ali šele, ko ji je bila vročena ali zadostuje, da zanjo izve. V obravnavani zadevi je bila tožnica s tem, da je bilo zaključno poročilo projekta, katerega vodja je bila, ocenjeno negativno, seznanjena s sklepom št. 6316-11/2021-281 z dne 14. 6. 2022. V razlogih tega sklepa je navedeno, da Center A. ne izpolnjuje pogojev za prijavo, ker je tožnica prejela navedeno negativno oceno. Bila je torej seznanjena tako z vsebino, kot s posledicami. Poleg tega naj ne bi izkazala dovolj skrbnosti, ker za vročitev Sklepa o oceni ni urgirala.

5.Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 17. 2. 2023 v bistvenem ponavlja tožbene trditve.

6.Tožba ni dovoljena.

7.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da je bila v primeru, ko je zoper upravni akt mogoča pritožba, ta pravočasno vložena (7. točka). Če predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1).

8.ZUS-1 v 2. členu določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek). Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

9.Toženka je javna agencija, za katero velja Zakon o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA). V drugem odstavku 1. člena ZJA je določeno, da se določbe tega zakona za posamezne agencije

ne uporabljajo glede tistih vprašanj

, ki so glede na namen ustanovitve s posebnimi

zakoni urejena drugače

. Za področje raziskovalne in razvojne dejavnosti so bila posamezna vprašanja drugače urejena z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD), ki je veljal v času izdaje Sklepa o oceni.

10.Četrti odstavek 15. člena ZRRD je določal, da lahko stranka zoper

odločitev agencije o izbiri programov in projektov

, ki se financirajo iz državnega proračuna, in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O ugovoru odloči upravni odbor agencije v 30 dneh po njegovem prejemu ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper odločitev upravnega odbora agencije ni pritožbe. Po petem odstavku 15. člena ZRRD pa se je glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, uporabljal ZJA.

11.Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik) pa v 31. členu določa, da je zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se

urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti

, izbrane za (so)financiranje, dovoljen

zahtevek za preverjanje sklepa

, ki se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa. O zahtevku za preverjanje sklepa odloči komisija v sestavi najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor, odločitev komisije pa je dokončna. Gre torej za posebno redno pravno sredstvo.

12.Ostalih določb, ki bi izključile splošno ureditev ZJA, ZRRD ni vseboval. Enako velja za v času izdaje izpodbijanega sklepa veljavni Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.

13.Glede na to sodišče sodi, da se v primeru pravnega varstva zoper odločitve, ki jih ni mogoče uvrstiti med odločitve o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna ter med odločitve o pravicah in obveznostih v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, uporablja drugi odstavek 28. člena ZJA. Ta določa, da ima stranka zoper odločbo direktorja oziroma pooblaščene osebe pravico do pritožbe, o kateri odloča pristojno ministrstvo.

14.Z izpodbijanim sklepom je direktor toženke odločal o vlogi tožnice, ki jo je po presoji sodišča pravilno obravnaval kot predlog za obnovo postopka, končanega s Sklepom o oceni.

15.Predmet izpodbijane odločitve je, da je tožničin predlog za obnovo postopka prepozen, kar je za tožnico sporno, saj trdi, da ga je vložila pravočasno. Ne gre torej za odločitev, zoper katero bi bil mogoč ugovor po 15. členu ZRRD niti za odločitev, ki bi se nanašala na izvajanje raziskovalne dejavnosti, zoper katero je dovoljen zahtevek za preverjanje odločitve, o katerem bi odločala komisija.

V obravnavani zadevi je bila raziskovalna dejavnost v času vložitve predloga za obnovo že izvedena oziroma je bil postopek, v katerem se je izvajala in ocenila, zaključen. Po presoji sodišča je tako glede na opisano ureditev pravnih sredstev, kot jo določata ZJA in ZRRD, zoper to odločitev dovoljena pritožba.

16.Ker tožnica pritožbe ni vložila in izpodbijani akt ni dokončen, je sodišče tožbo v skladu s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

17.V izpodbijanem sklepu je toženka tožnico poučila, da zoper sklep ni rednega pravnega sredstva, mogoč pa je upravni spor z vložitvijo tožbe pri naslovnem sodišču.

18.V 215. členu ZUP je določeno, da če je pouk v odločbi napačen, se lahko vsaka stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek). Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ (šesti odstavek).

19.V skladu s citirano določbo je sodišče glede na napačen pravni pouk odločilo, da teče rok za pritožbo od dneva vročitve tega sklepa.

20.Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

1V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavni Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti po vsebini določa podobno. Enajsti odstavek 45. člena se glasi: "Zoper odločitev ARRS o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, in zoper odločitve direktorja ARRS oziroma od direktorja pooblaščene osebe, na podlagi katerih se v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti odloči upravni odbor ARRS, o ugovoru zoper druge odločitve v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa najmanj tričlanska komisija za ugovore, ki jo imenuje upravni odbor ARRS, v 60 dneh po njegovem prejemu. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS in komisije za ugovore ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor." Podobno določbo vsebuje 81. člen tega zakona. Pritožba je v 83. členu izključena še v primeru podeljevanja koncesij in po 88. členu v primeru njenega odvzema.

2Glej I Up 135/2021 z dne 16. 3. 2022.

3Če bi šlo za tako zahtevo, bi bila, kot v izpodbijanem sklepu pravilno navaja toženka, prepozna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-7

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 215, 215/4, 215/6

Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (2002) - ZRRD - člen 15, 15/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.