Jedro

V poravnavi ni navedeno, da se z njo rešujejo vse sporne zadeve med pravdnima strankama, izrecno je navedeno, da se rešuje vse, kar je sporno v postopku N .../2019. Ker v slednjem ni šlo za plačilo uporabnine, kar je predmet spora v danes obravnavani sodbi, pač pa je šlo za delitev skupnega premoženja, je pritožbeni očitek o res transacta neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. tč.).

II. Toženec mora tožnici povrniti 260,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da ji toženec plača 6.500,00 EUR uporabnine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2020 od 5.000 EUR, od 1.500,00 EUR pa od izdaje sodbe dalje, vse v 15. dneh (I.). Zavrnilo je višji obrestni zahtevek (II.) ter odločilo o stroških, ki jih mora toženec plačati tožnici (III.).

2. Toženec se je proti zamudni sodbi pritožil, obrazloženo proti zanj neugodnemu delu I. in III. tč. Najprej navaja, da je bilo o zahtevku že odločeno, in sicer je bila med strankama glede skupnega premoženja v nepravdnem postopku sklenjena sodna poravnava, ki je razrešila vse njune spore v zvezi s tem, kar sta stranki v poravnavi navedli brez izjem, zahtevana in prisojena uporabnina pa se nanaša ravno na edino skupno premoženje. Gre torej za procesno oviro in za zahtevek, s katerim tožnica ne more razpolagati. Tak njen zahtevek je tudi nemoralen. Poleg tega pa pritožnik navaja, mu tožba ni bila vročena, ni mu bilo vročeno nobeno pisanje, nič mu ni bilo puščeno v poštnem predalčku, s predmetnim postopkom se je seznanil šele s sodbo. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev zahtevka ali pa njeno razveljavitev in ponovni postopek, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške za ta odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 3. odst. 346. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče pri sodišču prve stopnje opravilo poizvedbe o očitani kršitvi določb postopka, konkretno določbe 308. čl. ZPP, po kateri mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava (_res transacta_). Sodišče prve stopnje je v okviru tega pritožbenemu sodišču posredovalo sklenjeno sodno poravnavo med pravdnima strankama v zadevi N .../2019. Pritožbeno sodišče po vpogledu vanjo ugotavlja, da pritožbena trditev, da je v tej poravnavi navedeno, da se z njo rešujejo vse sporne zadeve med pravdnima strankama, ne drži, kajti izrecno je navedeno, da se rešuje vse, kar je sporno v postopku N .../2019. Ker v slednjem ni šlo za plačilo uporabnine, kar je predmet spora v danes obravnavani sodbi, pač pa je šlo za delitev skupnega premoženja, je pritožbeni očitek o _res transacta_ neutemeljen.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi pogoji, ki jih 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zahteva: pravilna vročitev tožbe tožencu, odsotnost odgovora na tožbo, sklepčnost tožbe, to, da dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožnica oziroma s splošno znanimi dejstvi, in ne gre tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku.

7. Tožba je bila tožencu pravilno vročena, in sicer se šteje, da je bilo to 26. 11. 2020, kot je to navedlo sodišče prve stopnje in kot izhaja iz vročilnice. V zakonskem roku, ki je iztekel 2. 3. 2021, toženec nanjo ni odgovoril; slednje niti ni sporno. Vročilnica, iz katere izhaja zgoraj navedeno, je javna listina, ki dokazuje, da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz.

8. Za odločitev, ali je bila tožba toženki pravilno vročena, kar je eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe, so pomembne določbe 1., 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP: _Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona (1). Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (3). Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. (...) Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (4)._

9. Iz vročilnice izhaja, da je bilo tožencu v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o sodni pošiljki 12. 3. 2021, 29. 3. 2021 pa sodno pisanje, ki ga ni dvignil v skladu s obvestilom, in sicer na naslovu, ki je naveden v tožbi in tudi pritožbi, in na katerem je osebno prevzel tudi povabilo k mediaciji v predmetnem postopku 19. 4. 2021, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom na vročilnici o slednjem (3. 5. 2021, glej l. št. 28). Pritožnik ne ponudi nobenega dokaza niti ne navede nobenega indica, ki bi navedeno domnevo o resničnosti sprejema tožbe ovrgel, zato je ta njegov pritožbeni očitek očitno neutemeljen.

10. Izdaja zamudna sodbe temelji na domnevi, da so dejstva, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja, resnična, ker jih tožena stranka ni prerekala, in ta na podlagi 190. in 198. čl. Obligacijskega zakonika utemeljujejo zahtevano plačilo, kot to pravilno argumentira sodišče prve stopnje v tč. 7. , 8. in 9. 11. Očitek, da je ravnanje tožnice nemoralno, češ da se je s tožencem glede stanovanja poravnala, hkrati pa vendarle vložila tožbo za plačilo uporabnine, je neupošteven, saj ne gre za zahtevek, s katerim tožnica ne bi mogla oz. smela razpolagati.

12. Pritožba je torej neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pa potrdilo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP. Toženec je s pritožbo propadel, zato sam krije svoje stroške, ki so mu nastali v zvezi z njo, tožnici pa je dolžan povrniti stroške za odgovor na pritožbo, in sicer 350 tč. po Odvetniški tarifi za njeno sestavo, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, skupaj je to ob vrednosti točke 0,60 EUR 260,40 EUR. Višje priglašeni stroški niso utemeljeni. Priznane stroške mora toženec tožnici plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).